VSL Sklep Cst 296/2024

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnjev nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo, da mora upraviteljici mesečno pošiljati izpiske stanja in prometa na računu v Republiki Avstriji, ki ga vodi banka A. (v nadaljevanju: račun) in po njenem pozivu presežek sredstev, ki ni izvzet iz stečajne mase, nakazati na fiduciarni račun upraviteljice.

2Zoper sklep se pritožuje dolžnica. Sklicuje se na kršitev pravice do izjave, ker ji predlog upraviteljice za izdajo izpodbijanega sklepa ni bil vročen v izjasnitev. Zatrjuje, da je sodišče prekoračilo svoje pristojnosti, saj je odločilo mimo predloga upraviteljice. Upraviteljica je namreč predlagala izdajo sklepa o zasegu denarnega dobroimetja, sodišče pa je obveznost odvajanja sredstev iz računa naložilo dolžnici, kar ni bilo predmet predloga. Za to odločitev po mnenju pritožbe ne obstaja pravna podlaga. Zatrjuje tudi nerazumljivost izpodbijanega sklepa.

3Upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Zatrjuje, da mora dolžnica ravnati po 2. točki šestega odstavka 384. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju, kamor se lahko štejejo tudi dokazila o stanju na računu v Avstriji.

4Pritožba je utemeljena.

5V stečajno maso vsakega stečajnega dolžnika (pravne ali fizične osebe) spada vse premoženje, katerega imetnik je ob začetku stečajnega postopka in ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP). Po določbi 389. člena ZFPPIPPP spadajo v postopku osebnega stečaja v stečajno maso tudi: a) plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po ZFPPIPP izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, in b) premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.¹ Pravna podlaga sklepa o zasegu denarnega dobroimetja je 394. člen ZFPPIPP, ki določa, da v primeru, če ima stečajni dolžnik odprt denarni račun, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (v nadaljnjem besedilu: sklep o zasegu denarnega dobroimetja): 1. ugotovi, da denarno dobroimetje na računu, zmanjšano za znesek iz tretjega odstavka 389. člena tega zakona in za morebitni znesek, zarubljen s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, spada v stečajno maso, 2. naloži izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi ta račun, da mora: - v treh delovnih dneh po prejemu sklepa denarno dobroimetje na računu, zmanjšano za zneske iz 1. točke tega odstavka, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja in - naslednji delovni dan po prispetju novih plačil v dobro tega računa denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, zmanjšano za zneske iz 1. točke tega odstavka, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.

6Dolžnica ima račun v Avstriji in v stečajno maso spada tudi dobroimetje na tem računu (224. in 389. člen ZFPPIPP). Vprašanje pa je, kako se izvede zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih v tujini. Stečajna upraviteljica je predlagala izdajo sklepa o zasegu denarnega dobroimetja po 394. členu ZFPPIPP. Vendar sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni zaseglo denarnega dobroimetja na dolžničinem računu pri banki v Avstriji, saj izrek sklepa ne vsebuje obveznih sestavin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 394. člena ZFPPIPP. Poimenovanje sklepa (kot sklep o zasegu denarnega dobroimetja) ni skladno z njegovo vsebino. Sodišče prve stopnje je dolžnici naložilo, da mora upraviteljici mesečno pošiljati izpiske stanja in prometa na računu v Avstriji in po njenem pozivu presežek sredstev, ki ni izvzet iz stečajne mase, nakazati na fiduciarni račun upraviteljice. Pritožba utemeljeno opozarja, da v izpodbijanem sklepu ni navedena ne pravna ne dejanska podlaga takšne dolžničine obveznosti.

7Za dolžnika v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Med postopkom osebnega stečaja, tudi če (še) ne teče postopek odpusta obveznosti, mora dolžnik med drugim upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov o svojih transakcijskih računih in o skupnem mesečnem znesku plače ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih (1. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom tega člena) ter dati upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju (2. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Za te dolžnikove obveznosti se smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti (sedmi odstavek 384. člena ZFPPIPP). Po 235. členu ZPP sodišče izda sklep, s katerim izreče, da mora priča (ki neutemeljeno odklanja pričanje ali odgovor na posamezna vprašanja) pričati. Ta sklep lahko priča izpodbija šele v pritožbi zoper sklep o denarni ali zaporni kazni, izrečeni zaradi tega, ker ni hotela pričati ali odgovoriti na posamezno vprašanje (drugi odstavek 235. člena ZPP).² Izpodbijani sklep, čeprav dolžnici nalaga mesečno pošiljanje izpiskov stanja in prometa na računu v Avstriji, ne vsebuje razlogov po 384. členu ZFPPIPP, niti temu ustreznega pravnega pouka. Povsem brez utemeljitve razlogov pa je naložitev obveznosti dolžnici, da po pozivu upraviteljice presežek sredstev, ki ni izvzet iz stečajne mase, nakaže na fiduciarni račun upraviteljice.

8Ker izpodbijani sklep sploh nima razlogov, ga ni mogoče preizkusiti. Iz tega razloga je podana bistvena procesna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Dolžničina pritožba je glede na pojasnjeno utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9V ponovljenem postopku naj sodišče najprej razjasni, ali bo izdalo sklep o zasegu denarnega dobroimetja na dolžničinem računu pri banki v Avstriji po 394. členu ZFPPIPP (z vsebino, kot jo opredeljuje ta določba) ali morebiti naložilo dolžnici posredovanje podatkov in sprememb podatkov v zvezi z njenim premoženjem (na računu v Avstriji) po 384. členu ZFPPIPP. Slednje je sicer primarno na upraviteljici, ki lahko na podlagi šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP od dolžnice zahteva tudi posredovanje izpiskov stanja in prometa na računu v Avstriji. Če dolžnica temu ne bo sledila, je to lahko razlog za ugovor proti odpustu obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Na predlog upraviteljice pa lahko posredovanje izpiskov stanja in prometa na računu v Avstriji dolžnici naloži tudi sodišče, pri čemer mora upoštevati določbo sedmega odstavka 384. člena ZFPPIPP, ki napotuje na smiselno uporabo pravil ZPP o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.

10Po oceni pritožbenega sodišča je sicer možna tudi izdaja sklepa o zasegu denarnega dobroimetja po 394. členu ZFPPIPP, saj se ta zakonska določba nanaša vse dolžnikove denarne račune in ne zgolj na račune v Sloveniji. V stečajno maso namreč sodi vse dolžnikovo premoženje, tudi na računih v tujini (224. in 389. člen ZFPPIPP).³ Katero premoženje je sestavni del stečajne mase, in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka zaradi insolventnosti, določa pravo države, v kateri je bil uveden postopek (točka (b) drugega odstavka 7. člena Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 5. 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (prenovitev), v nadaljevanju: Uredba 2015/848). V konkretnem primeru je to slovensko pravo kot lex concursus. Skladno z navedeno določbo Uredbe 2015/848 torej sredstva na računih v tujini sodijo v stečajno maso in slovensko sodišče lahko izda sklep o zasegu denarnega dobroimetja na teh računih.⁴ Težava pa je dejansko izvrševanje takšnega sklepa. S tem v zvezi pritožbeno sodišče opozarja na prvi in tretji odstavek 21. člena Uredbe 2015/848: Stečajni upravitelj lahko v drugi državi članici izvršuje vsa pooblastila, ki so mu bila dana na podlagi prava države, v kateri je bil uveden postopek, kolikor v tej drugi državi članici ni bil uveden noben drug postopek v primeru insolventnosti in v drugi državi članici ni bil sprejet noben nasproten varovalni ukrep zaradi zahteve za uvedbo postopka v primeru insolventnosti v tej državi. Stečajni upravitelj lahko zlasti odstrani dolžnikovo premoženje z ozemlja države članice, na katerem se nahaja. Pri izvrševanju pooblastil stečajni upravitelj ravna v skladu s pravom države članice, na katere ozemlju namerava ukrepati, zlasti v zvezi s postopki unovčenja premoženja. Ta pooblastila ne smejo vsebovati prisilnih ukrepov, razen če jih odredi sodišče te države članice, ali pravice do odločanja o pravnih postopkih ali sporih.

11V konkretnem primeru so po oceni pritožbenega sodišča najprej potrebna konkretna ravnanja upraviteljice, tako v razmerju do dolžnice (zahteva za posredovanje podatkov po šestem odstavku 384. člena ZFPPIPP) kot v razmerju do banke v Avstriji (upoštevajoč pooblastila stečajne upraviteljice po 21. členu Uredbe 2015/848 v zvezi z določbo 20. člena te uredbe, skladno s katero ima odločba o uvedbi postopka zaradi insolventnosti, brez nadaljnjih formalnosti, enake učinke v katerikoli drugi državi članici, kakor jih ima po pravu države, v kateri je bil uveden postopek). Vsekakor je treba banko v Avstriji obvestiti o uvedbi postopka. S tem se bo zagotovil tudi učinek po prvem odstavku 31. člena Uredbe 2015/848, ki določa, da kadar je bila v državi članici izpolnjena obveznost v korist dolžnika, zoper katerega je bil v drugi državi članici uveden postopek v primeru insolventnosti, čeprav bi morala biti izpolnjena v korist stečajnega upravitelja v tem postopku, je oseba, ki jo je izpolnila, obveznosti oproščena, če ni vedela za uvedbo postopka.

¹ N. Plavšak, E-PAKET INS S KOMENTARJEM ZFPPIPP, UREJENO SODNO PRAKSO IN VZORCI, Tax-Fin-Lex, Komentar - 224. člen (stečajna masa) – ZFPPIPP.
² Prim. sklep VSL Cst 469/2016 z dne 19. 7. 2016.
³ Prim. 23. uvodno določbo Uredbe 2015/848: „Ta uredba omogoča uvedbo glavnih postopkov v primeru insolventnosti v državi članici, v kateri je središče dolžnikovih glavnih interesov. Ti postopki imajo univerzalno področje uporabe in so usmerjeni v vključevanje celotnega dolžnikovega premoženja.“.
⁴ Prim. 36. uvodno določbo Uredbe 2015/848, iz katere izhaja, da bi moralo biti sodišču, ki je pristojno za glavni postopek v primeru insolventnosti, omogočeno, da odredi začasne in zaščitne ukrepe, ki zajemajo premoženje, ki se nahaja na ozemlju drugih držav članic.