VSL Sklep Cst 305/2024

Pritožba se delno zavrne, delno pa se ji ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru A. A. z dne 24. 10. 2024 (r. 22) delno ugodi za znesek 48,99 EUR, v preostalem delu pa se ugovor zavrne ter se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 000/2024 z dne 1. 10. 2024 spremeni tako, da se v celoti na novo glasi: „Bivšemu zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika A. A. se naloži, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. SI56 ..., odprt pri banki X., d. d., plača znesek založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.367,12 EUR.“.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika A. A. zoper sklep z dne 1. 10. 2024, s katerim mu je sodišče naložilo, da v 8. dneh od prejema sklepa plača znesek založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka v višini 2.416,11 EUR.

2Zoper sklep se pritožuje nekdanji poslovodja, iz vseh pritožbenih razlogov.

3Stečajni upravitelj na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Ta stečajni postopek se je začel dne 31. 5. 2024, kar je po uveljavitvi novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP – H), ki velja od 2. 11. 2023. Glede na to se za ta postopek uporablja z ZFPPIPP-H uveljavljena nova določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ki določa, da morajo v primeru iz drugega odstavka 233. člena ZFPPIPP (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi upnik) in sedmega odstavka tega člena (ko predujem za začetne stroške stečajnega postopka založi sodišče), če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka tega člena, te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Posamezni član poslovodstva se odgovornosti iz prejšnjega stavka lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.

6Pritožnik neutemeljeno navaja, da se je v celoti razbremenil odgovornosti. Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP.¹ To pomeni, da je poslovodstvo odgovorno, če pred začetkom stečajnega postopka bodisi (1) ni pravočasno opravilo dejanja iz 38. člena ZFPPIPP (kršitev obveznosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti oziroma v treh mesecih, če je razlog za insolventnost naravna nesreča ali druga hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni dogodek) bodisi (2) je ravnalo v nasprotju s 34. in 39. členom tega zakona (obveznosti pri nastanku insolventnosti glede opravljanja plačil ali prevzemanja novih obveznosti in obveznosti med postopkom prisilne poravnave). Odgovornost poslovodje se v primeru navedenih kršitev domneva, poslovodja pa se lahko razbremeni odgovornosti, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati.

7Prvi pogoj za odgovornost članov poslovodje je torej, da je družba v času opravljanja njegove funkcije postala insolventna. V nasprotnem primeru namreč ne obstajajo njegove obveznosti, predpisane za primer nastopa insolventnosti. V konkretnem primeru pritožnik ne izpodbija, da je dolžnik v času opravljanja njegove funkcije postal insolventen. Za presojo je odločilno vprašanje razbremenitve odgovornosti poslovodje, če ni mogel vplivati na nastanek okoliščin, navedenih devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Gre za vprašanje, ali poslovodja ni mogel vplivati na to, da bi premoženje stečajnega dolžnika (ki po 225. členu ZFPPIPP spada v stečajno maso) zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Tako odgovornost poslovodstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka razlaga tudi pravna teorija: Član poslovodstva se bo razbremenil odgovornosti za to obveznost, če bo (trdil in) dokazal, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka):

- bodisi, da v času, ko je opravljal funkcijo člana poslovodstva, družba še ni bila trajneje nelikvidna,

- bodisi, da je vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.²

8S sklicevanjem na neizterljivost terjatev do dolžnikovega dolžnika M., d. o. o. (v nadaljevanju: M.), nad katerim se je začel stečajni postopek, se pritožnik svoje odgovornosti po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP ne more razbremeniti. Nekdanji poslovodja res ne nosi objektivne odgovornosti za finančni položaj tretjih oseb³, kot zatrjuje pritožba; je pa odgovoren, da kot poslovodja stečajnega dolžnika pravočasno reagira. Če družba postane insolventna, bi moral poslovodja skladno s prvim odstavkom 38. člena ZFPPIPP brez odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu po nastanku insolventnosti, vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Dokler družba ni insolventna, ima tudi premoženje, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. To izhaja iz splošnih načel korporacijskega prava. Za ustanovitev družbe in njen nadaljnji obstanek je potrebna ustrezna premoženjska strukturiranost. Oblikovanju začetnega premoženja družbe služi zagotovitev osnovnega kapitala družbe. Družba je nadalje ves čas svojega obstoja dolžna ohranjati premoženje vsaj v višini zakonsko predpisanega minimalnega osnovnega kapitala, kar zahtevajo pravila o ohranjanju osnovnega kapitala. Ob ustanovitvi družbe je premoženje družbe enako osnovnemu kapitalu, s poslovanjem pa se premoženje družbe v razmerju do osnovnega kapitala prične spreminjati. Razvidno je iz bilančne aktive.⁴ Čim je vrednost premoženja družbe manjša od vsote njenih obveznosti, je družba že prezadolžena in se domneva, da je postala dolgoročno plačilno nesposobna in s tem insolventna (1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP); dolgoročna plačilna nesposobnost se domneva tudi v primeru, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv (2. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

9Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Ta je sam vložil predlog za začetek stečajnega postopka dne 28. 5. 2024. V tem primeru se po prvem odstavku 234. člena ZFPPIPP domneva, da je dolžnik insolventen. Pritožnik ne v ugovoru ne v pritožbi ni zatrjeval, da bi vzrok trajnejše nelikvidnosti nastopil tako nepričakovano, da kljub pravočasni vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka ni mogel zagotoviti, da bi premoženje družbe zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Tudi ni navedel, da bi se finančni položaj dolžnikovega dolžnika M. poslabšal nenadno in znotraj roka enega meseca pred podajo predloga za začetek stečajnega postopka.⁵ Samo v tem primeru bi bil namreč njegov predlog začetek stečaja pravočasen.

10Nerelevantne so tudi pritožnikove navedbe glede najemne pogodbe. Pritožnik v pritožbi navaja, da je najemodajalec obvestil najemnika (stečajnega dolžnika), da najemne pogodbe z njenim potekom ne bo podaljšal. Iz navedenega izhaja, da prenehanje najemne pogodbe ni bilo nepričakovano. Poleg tega pritožnik ni zatrjeval, da je do prenehanja najemne pogodbe prišlo v relevantnem obdobju enega meseca pred podajo njegovega predloga za začetek stečajnega postopka. Čim je do tega prišlo prej, je pritožnik ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo iz 38. člena ZFPPIPP in se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. V kolikor gre namreč za okoliščine poslovanja dolžnika po nastopu insolventnosti in poteku roka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, se po oceni pritožbenega sodišča poslovodja svoje odgovornosti ne more razbremeniti, saj bi lahko vplival na te okoliščine tako, da bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka.⁶ Pritožnik ni ne zatrjeval in ne izkazal, da bi pravočasno (skladno s prvim odstavkom 38. člena ZFPPIPP) predlagal začetek stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je pritožnik v predlogu za začetek stečajnega postopka sam navedel, da je bil pri dolžniku že v letu 2023 podan položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti, česar pritožba ne izpodbija. Pritožnik pa je šele 28. maja 2024 vložil predlog za začetek stečajnega postopka.

11Pred nastopom insolventnosti je dolžnik razpolagal s premoženjem, ki je zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru je bil dolžnik že dolgoročno plačilno nesposoben in s tem insolventen). Pritožnik ni navajal, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Nadaljnje poslovanje dolžnika v času po nastopu insolventnosti in izteku roka za predlaganje stečaja, ne morejo biti okoliščine, na nastanek katerih poslovodja ni mogel vplivati. Na nadaljnje poslovanje dolžnika in zmanjševanje premoženja dolžnika v tem času (po nastopu insolventnosti in izteku roka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka) bi poslovodja nedvomno lahko vplival tako, da bi pravočasno podal predlog za začetek stečajnega postopka, skladno z 38. členom ZFPPIPP. Svoje odgovornosti po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP se poslovodja zaradi okoliščin, ki so nastopile po nastopu insolventnosti in izteku roka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka po 38. členu ZFPPIPP, ki ga je poslovodja kršil, ne more razbremeniti, saj ne gre za okoliščine, na katere ni mogel vplivati. Sodišče prve stopnje je tako pravilno opozorilo pritožnika, da bi moral navkljub zatrjevani konkurenci na trgu v času trajanja najema in po njegovem prenehanju, kot poslovodja redno spremljati in preverjati, ali dolžnik dosega kapitalsko ustreznost ter predlagati začetek stečajnega postopka najkasneje takrat, ko je bilo dolžnikovo premoženje (še) tako veliko, da bi bila oblikovana stečajna masa najmanj v višini, ki bi omogočala vračilo založenega predujma. Tega pritožnik v svoji pritožbi z ničemer ni omajal.

12Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo tudi do zatrjevane protiustavnosti devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče dodaja, da odgovornost poslovodje za pravočasno predlaganje začetka stečaja ni nekaj novega, saj je odškodninska odgovornost članov poslovodstva predpisana že v 42. členu ZFPPIPP. Kot omenjeno, ima odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, po pravni teoriji enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP.⁷ Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da gre za širjenje odgovornosti mimo že urejenih pravil o odgovornosti poslovodstva. Gre le za specialno ureditev odgovornosti poslovodstva, ki temelji na že siceršnji odgovornosti poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP. Pritožnik to odgovornost, sklicujoč se le na pravila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), povsem zanemari.

13Tudi ne gre za poseg v pridobljene pravice pritožnika in ne za uporabo zakonske določbe za nazaj in s tem za retroaktivno uporabo zakona, v nasprotju s 155. členom Ustave Republike Slovenije. Ko je pritožnik podal predlog za začetek stečajnega postopka, je z novelo ZFPPIPP-H urejena odgovornost nekdanjega poslovodja za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP) že veljala. Pritožnik je torej ob podaji predloga za začetek stečaja na to moral in mogel računati. Odgovornost poslovodij po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP je povezana z njihovimi obveznostmi pri nastanku insolventnosti. Gospodarske družbe in njihovi poslovodje so dolžni spoštovati vsakokrat veljavna pravila finančnega poslovanja, tudi tista, ki jih predpisuje ZFPPIPP (28. člen ZFPPIPP). S tem v zvezi poslovodje nimajo nobenih „pridobljenih pravic“ in ni mogoče zagovarjati pritožnikovega stališča, da bi določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP lahko veljala le za tiste družbe, ki bi bile ustanovljenje od sprejetja te novele dalje.

14Zgolj s tem, da nalaga obveznost vračila založenega predujma na račun stečajnega dolžnika, izpodbijani sklep ni nesmiseln. Iz določbe enajstega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti povračilo naloženo v korist stečajnega dolžnika, saj je sklep izvršilni naslov, na podlagi katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase. Prejeto plačilo pa se bo potem vrnilo v dobro podračuna sodišča po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP).

15Utemeljeno pa pritožnik opozarja na dejstvo, da je bila unovčena stečajna masa v višini 48,99 EUR, saj je kupec A., d. o. o., poravnal svoj dolg do stečajnega dolžnika. V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, da stečajne mase (sploh) ni, pač pa je ta premajhna za vračilo založenega predujma. Skladno z določbo devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP vrednost stečajne mase (48,99 EUR) ne zadošča za vračilo predujma (2.416,11 EUR) le v višini razlike, to je v znesku 2.367,12 EUR. Sodišče lahko članom dolžnikovega poslovodstva naloži, da stečajnemu dolžniku plačajo le znesek, v višini katerega iz unovčene stečajne mase ni mogoče vrniti predujma upniku po drugem odstavku 233. člena ZFPPIPP oziroma založenega zneska sodišču po osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Ker je znesek 48,99 EUR mogoče vrniti iz unovčene stečajne mase, se pritožniku lahko naloži v plačilo le razlika do založenega predujma. V tem delu je pritožba nekdanjega poslovodje utemeljena. Znesek predujma, ki ga mora vrniti nekdanji poslovodja, je potrebno zmanjšati za sredstva, prejeta iz naslova unovčenja stečajne mase, saj se bo predujem vrnil tudi iz tega zneska (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Da je bil iz naslova unovčenja stečajne mase izterjano 48,99 EUR izhaja iz rednega poročila upravitelja z dne 9. 10. 2024 in pojasnila upravitelja z dne 11. 11. 2024 v zvezi z ugovorom bivšega poslovodje zoper naložitev plačila stroškov stečajnega postopka. Zato bi sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ta znesek lahko upoštevalo.

16Sklep iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP se izda (šele), če/ko vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma. Razen v prejšnji točki obrazložitve navedenem unovčenem znesku v višini 48,99 EUR, pritožnik neutemeljeno navaja, da se bo šele po prijavi terjatve stečajnega dolžnika kot upnika v stečaju družbe M. videlo, v kakšnem delu je ta terjatev res neizterljiva. Pritožnik, sicer tudi edini družbenik družbe M., namreč ne v ugovoru in ne v pritožbi ni navedel nobenih dejstev (in ne predložil dokazov), ki bi ovrgla navedbo stečajnega upravitelja, da gre za neizterljive terjatve.

17Pritožbeno sodišče je zato pritožbi nekdanjega poslovodje delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru dolžnika delno ugodi in se znesek založenega predujma za začetne stroške stečajnega postopka, ki ga mora plačati nekdanji poslovodja zmanjša za znesek 48,99 EUR unovčene stečajne mase (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V preostalem delu pritožba upnika ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Po spremembi izpodbijanega sklepa mora nekdanji poslovodja na račun stečajnega dolžnika plačati znesek 2.367,12 EUR, v roku 8 dni od dneva prejema tega sklepa (neizpodbijani paricijski rok).

-------------------------------
¹ N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex.
² N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex.
³ Pri čemer je pritožnik edini družbenik družbe M.
⁴ Tako tudi sklep VSL Cst 251/2024 z dne 23. 10. 2024.
⁵ Skladno s prvim odstavkom 38. člena ZFPPIPP mora v primeru, če družba postane insolventna, poslovodstvo brez odlašanja, vendar najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti.
⁶ Prim. sklep VSL Cst 251/2024 z dne 23. 10. 2024.
⁷ N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex.