VSRS Sodba III Ips 20/2023

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 2.369,40 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odločitvi in razlogi sodišč prve in druge stopnje

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da ni dopustna izvršba z rubežem in prenosom denarne terjatve, ki jo ima dolžnik A. d. o. o. - v stečaju do svojega dolžnika B. B. s. p., ..., v višini 452.725,53 EUR (denarna sredstva, ki jih ima upravitelj na svojem fiduciarnem računu).

2Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da tožeča stranka razpolaga s pravico na predmetu izvršbe, zaradi katere je izvršba nedopustna. Terjatev za plačilo stroškov ekološke sanacije, ki jo je izvedla tožeča stranka, spada med stroške posebne stečajne mase. Tožena stranka plačila terjatev iz naslova najemnin, ki so stroški splošne stečajne mase, ne more prejeti iz posebne stečajne mase, ki ne zadošča niti za poplačilo stroškov ekološke sanacije, ki imajo prednost pred poplačilom vseh ostalih upnikov. Tožena stranka bi bila v stečaju lahko (delno) poplačana le, če bi sredstva posebne stečajne mase zadoščala za plačilo stroškov unovčenja posebne stečajne mase in poplačilo terjatev ločitvenih upnikov ter bi se preostanek posebne razdelitvene mase prenesel v splošno stečajno maso.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da priznanje sodnega varstva upnikom stroškovnih terjatev, ne glede ali jih uveljavljajo znotraj stečajnega postopka ali izven stečaja, ne sme porušiti temeljnih načel stečajnega prava, predvsem načel enakega obravnavanja upnikov in koncentracije postopka. Upnik plačila svojih navadnih terjatev ne more prejeti iz posebne stečajne mase oziroma iz kupnine za prodane nepremičnine. S tem bi bilo kršeno načelo enakega obravnavanja upnikov. Uporaba sredstev iz 3. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP z namenom, da bi upnik zasledoval cilj, ki ga po pravilih stečajnega postopka ne bi mogel doseči, predstavlja zlorabo procesnih pravic.

4Tožena stranka je zoper sodbo vložila revizijo. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni, tako da pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje ugodi in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje ter tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov tožene stranke.

5Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

Dopuščena revizijska vprašanja

6Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 4/2023 z dne 12. 4. 2023 dopustilo revizijska vprašanja "ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je:

- odločitev o nedopustnosti izvršbe toženke z rubežem terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika (iz naslova vračila denarnih sredstev v stečajno maso) oprlo na dejstvo, da sredstva dolžnikove stečajne mase ne zadoščajo niti za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka,

- presodilo, da lahko ugovor iz prejšnje alineje (pravno upoštevno) uveljavlja tudi tožeča stranka, ki ima v izvršilnem postopku položaj tretjega, in to ne glede na dejstvo, da je bil ugovor zoper sklep o izvršbi (stečajnega oziroma izvršilnega) dolžnika z enako vsebino v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjen,

- kot pravico tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ prepoznalo pravico tožeče stranke do poplačila iz obravnavanih posebnih razdelitvenih mas in

- razsodilo, da je pravdno sodišče upravičeno v pravdnem postopku presojati, ali in v katerem vrstnem redu imata pravdni stranki pravico do poplačila njunih (stroškovnih) terjatev iz obravnavanih posebnih razdelitvenih mas."

Relevantno dejansko stanje

V postopku so bila ugotovljena naslednja bistvena dejstva:

- Pravdni stranki sta upnici družbe A. d. o. o. - v stečaju (v nadaljevanju stečajni dolžnik).

- Tožeča stranka ima do stečajnega dolžnika terjatev v višini 932.444,05 EUR iz naslova ekološke sanacije nepremičnin stečajnega dolžnika med stečajnim postopkom. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je izdalo soglasje za plačilo te terjatve kot strošek stečajnega postopka, ki bremeni posebne stečajne mase, s sklepom z dne 23. 8. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 607/2017 z dne 10. 1. 2018.¹

- Tožena stranka ima do stečajnega dolžnika terjatve iz naslova neplačane najemnine za objekte, zemljišča in premičnine stečajnega dolžnika, ki spadajo med stroške postopka, ki bremenijo splošno stečajno maso. Toženka ima za to terjatev izvršilni naslov (pravnomočni sodbi, na podlagi katerih je predlagala izvršbo).

- Okrajno sodišče v Ljubljani je na predlog tožene stranke na podlagi drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP dovolilo izvršbo zoper stečajnega dolžnika z rubežem in prenosom denarne terjatve, ki jo ima stečajni dolžnik do svojega dolžnika - stečajnega upravitelja v višini 452.725,53 EUR, s sklepom I 251/2019 z dne 2. 12. 2019. Ugovor stečajnega dolžnika zoper navedeni sklep o izvršbi je bil zavrnjen. Okrajno sodišče je tožečo stranko na podlagi ugovora napotilo na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe in ugodilo predlogu tožeče stranke za odlog izvršbe.

- Stečajno maso stečajnega dolžnika sestavljajo samo sredstva posebne stečajne mase, in sicer kupnina od unovčenega premoženja. Med njimi so sredstva na fiduciarnem računu upravitelja, ki so predmet terjatve, na katero je predlagana izvršba. Navedena sredstva ne bodo zadoščala niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, ki bremenijo posebno stečajno maso.

- V stečajnem postopku sta bila izdana dva sklepa o razdelitvi posebnih stečajnih mas, sestavni del le teh so trije končni načrti razdelitve, v katere so vključeni tudi stroški, ki predstavljajo terjatev tožeče stranke. Ker del nepremičnin še ni prodan, naj bi o razdelitvi posebnih stečajnih mas, oziroma plačilu stroškov postopka unovčenja le teh, stečajno sodišče odločilo ob zaključku stečajnega postopka.

Povzetek revizije

7Revidentka navaja, da je ZFPPIPP stroškovnim upnikom preko procesnih jamstev iz 3. točke drugega odstavka 131. člena zagotovil možnost izterjave po sodni poti, če njihove terjatve niso poplačane. Pravico do prednostnega poplačila v izvršbi pa ima tisti upnik, ki prvi izposluje zastavno pravico na določenem predmetu.

8V obravnavanem primeru je bistveno, da predmet predlagane izvršbe ni posebna stečajna masa, ampak terjatev stečajnega dolžnika do upravitelja. Stečajni dolžnik do upravitelja izkazuje terjatev na vračilo denarnih sredstev, ki jih je upravitelju izročil v hrambo. Zaključek pritožbenega sodišča, da gre za denarno dobroimetje stečajnega dolžnika v smislu določb 225. člena ZFPPIPP, je očitno napačen. Tožeča stranka ni izkazala, da ima pravico zahtevati, da upravitelj zarubljeno terjatev izpolni v njeno korist. Pravica tožeče stranke do poplačila iz konkretnih posebnih stečajnih mas takšne pravice na predmetu izvršbe ne predstavlja. Praviloma bo temelj za nedopustnost izvršbe na določenem premoženju lastninska pravica tretjega. Od tega je treba ločiti primere, ko ima upnik le pravico do pridobitve stvari, ki še spada v premoženje dolžnika. Tožeča stranka ni upravičena do konkretnih denarnih sredstev stečajnega dolžnika, ki se nahajajo na točno določenem računu, temveč ima le pravico do plačila denarnega zneska v breme stečajnih mas. Tudi če bi se sredstva nahajala na računu stečajnega dolžnika, tožeča stranka ne bi mogla uveljavljati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.

9Neutemeljeno je tudi sklicevanje sodišča na stališča sodne prakse. V zadevi VSL sklep Cst 284/2013 z dne 29. 8. 2013 je bil predmet presoje predlog upravitelja za izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka, ne pa izvršba. S sklepom VS RS III Ips 63/2019 z dne 14. 12. 2021 pa je Vrhovno sodišče odločilo le, da stroškovni upnik nima pravnega interesa za dajatveno tožbo v primeru, ko plačilo stroškov stečajnega postopka poteka na zakonsko predviden način.

Povzetek odgovora na revizijo

10Tožeča stranka vztraja pri trditvah, da je v obravnavanem primeru bistveno, da so denarna sredstva, ki se nahajajo na fiduciarnem računu upravitelja, denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem nepremičnin, ki spadajo v posebno stečajno maso. Tudi če bi se v izvršbi prodajale nepremičnine, ki so predmet ločitvenih pravic, bi se stroški in terjatve ločitvenih upnikov poplačali prednostno po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic (198. člen ZIZ in peti odstavek 371. člena ZFPPIPP). Položaj je v tem primeru podoben, kot če bi navaden upnik predlagal izvršbo na kupnino, položeno pri sodišču, in jo izmaknil zastavnim upnikom. Terjatev tožene stranke nima enakega položaja kot terjatev tožeče stranke. Tožeča stranka razpolaga s pravnomočnim sklepom o soglasju k plačilu stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, z rubežem posebne stečajne mase pa je neposredno poseženo v poplačilno pravico tožeče stranke in ločitvenih upnikov. Tožeči stranki je treba omogočiti sodno varstvo za uveljavitev njenih v stečajem postopku pridobljenih pravic, ki jih lahko v predmetnem izvršilnem postopku uveljavlja le kot tretja.

Odločitev o reviziji

11Revizija ni utemeljena

Uvodno

12Postopek izvršbe se vodi na predlog upnika, ki predlaga izvršbo in sam določi predmet in sredstvo izvršbe. Tretja oseba, ki lahko izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko v postopku izvršbe vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (64. člen ZIZ). Če upnik, ki je predlagal izvršbo, ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor tretjega zavrne. Vložnik ugovora pa lahko začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (65. člen ZIZ).

13Tretji lahko upniku izvršbo prepreči, če ima takšno pravico, ki bi tretjemu tudi v primeru, ko bi dolžnik sam odtujil to stvar, s tem posegel v pravni položaj tretjega in bi tretji dolžniku zato lahko odtujitev stvari preprečil. V teoriji in sodni praksi je zavzeto stališče, da v primeru obligacijskih pravic s pridobitnim zahtevkom imetnik nima izločitvenega ugovora, ker stvar do izpolnitve ostaja v premoženju dolžnika in njegova sposobnost razpolaganja s stvarjo ni omejena.² Če tudi dolžnik sam ne sme odtujiti stvari, ker bi s tem protipravno posegel v pravni položaj tretjega, potem tudi dolžnikovemu upniku takega ravnanja v izvršilnem postopku ni mogoče dopustiti.³

14V stečaju pravne osebe se unovči vse dolžnikovo premoženje ter se oblikuje stečajna masa, iz katere se po pravilih ZFPPIPP, ki so kogentne narave, plačajo stroški stečajnega postopka in terjatve upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP). Ko se unovči in razdeli vse dolžnikovo premoženje, se stečaj zaključi in pravna oseba preneha. Pravila ZFPPIPP o plačilu stroškov postopka in terjatev upnikov v primeru stečaja kot generalne izvršbe so v razmerju do pravil, ki veljajo za individualno izvršbo po ZIZ, lex specialis.

15Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). V drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP pa so od tega splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe navedene izjeme. Ena od teh izjem je tudi izvršba na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek stečajnega postopka ali izvršilnega naslova izdanega v upravnem postopku, na podlagi katerih mora dolžnik poravnati obveznost, ki se plača kot strošek stečajnega postopka (3. točka drugega odstavka 132. člena ZFPPIPP).⁴

16Stroški stečajnega postopka se praviloma poplačajo iz splošne stečajne mase (drugi odstavek 226. člena ZFPPIPP). Stroški, ki so nastali v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, pa se poplačajo iz te posebne stečajne mase (tretji in četrti odstavek 226. člena ZFPPIPP, 3. točka devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP).

17Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, oziroma denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja (drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP). Namenjena je prednostnemu plačilu terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, katere predmet je to premoženje. Po tretjem odstavku 225. člena ZFPPIPP je treba v zvezi z vsakim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, oblikovati posebno stečajno maso ter to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP).⁵ V splošno stečajno maso spada vse ostalo premoženje stečajnega dolžnika, torej premoženje, ki ni predmet nobene ločitvene pravice (primerjaj prvi odstavek 225. člena ZFPPIPP). Splošna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem splošne stečajne mase, zmanjšano za stroške stečajnega postopka, razen stroškov, ki se krijejo iz posebnih stečajnih mas. Če se za plačilo stroškov unovčenja posebne stečajne mase in ločitvene pravice ne porabi celotna posebna razdelitvena masa, se neporabljeni del posebne razdelitvene mase prenese v splošno razdelitveno maso (šesti odstavek 371. člena ZFPPIPP).

18Upniki, ki do stečajnega dolžnika uveljavljajo terjatve, ki se plačajo kot stroški postopka, imajo v zvezi s svojimi terjatvami do dolžnika položaj, ki je varovan z ustavno pravico do zasebne lastnine, ne glede na dejstvo, ali so njihove terjatve že pravnomočno ugotovljene ali so še v postopku uveljavljanja.⁶

Presoja utemeljenosti revizije

19V obravnavanem primeru je bila dopuščena izvršba z rubežem in prenosom denarne terjatve stečajnega dolžnika do upravitelja, ki ima na fiduciarnem računu denarna sredstva, ki so se natekla od plačila kupnine za dolžnikove nepremičnine, ki spadajo v posebne stečajne mase.⁷ V postopku je bilo ugotovljeno, da sredstva posebnih stečajnih mas ne bodo zadoščala niti za plačilo stroškov posebne stečajne mase in terjatev ločitvenih upnikov ter do prenosa sredstev posebne razdelitvene mase v splošno razdelitveno maso ne bo prišlo.

20Kot je uvodoma pojasnjeno, so po določilih ZFPPIPP posebne stečajne mase ločene od splošne stečajne mase (225. člen ZFPPIPP). Posebna razdelitvena masa se oblikuje in razdeli po določbah ZFPPIPP (226. člen ZFPPIPP, 370. člen do 372. člen ZFPPIPP). Zakonodajalec je s specialnimi pravili ZFPPIPP o oblikovanju in razdelitvi posebne stečajne/razdelitvene mase in splošne stečajne/razdelitvene mase izrecno uredil konkurenco med skupinama upnikov, ki imajo do dolžnika terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase, in upnikov, ki imajo do dolžnika terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase. Upniki stroškov, ki se plačajo iz posebne stečajne mase, imajo pri plačilu svojih terjatev prednost tudi pred ločitvenimi upniki, če gre za stroške, ki so našteti v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP, za njimi so na vrsti ločitveni upniki. Šele v primeru prenosa preostanka sredstev posamezne posebne razdelitvene mase v splošno razdelitveno maso, pridejo na vrsto za poplačilo terjatve upnikov, ki se plačajo iz splošne stečajne mase, med njimi tudi tiste, ki se plačajo kot strošek stečajnega postopka (šesti odstavek 371. člena ZFPPIPP).

21Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se terjatve, ki predstavljajo stroške stečajnega postopka, ki se plačajo iz splošne stečajne mase, ne morejo plačati iz kupnine za prodane nepremičnine, ki predstavlja posebno stečajno maso.⁸ Upniki terjatev, ki se plačajo kot stroški stečajnega postopka iz splošne razdelitvene mase, in upniki nezavarovanih terjatev, ki se plačajo iz splošne stečajne mase, se zaradi ločenosti posebne stečajne mase od splošne stečajne mase iz premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, ne morejo poplačati. Prav prednost pri poplačilu pred vsemi drugimi upniki stečajnega dolžnika je pri posamezni posebni stečajni masi oziroma posebni razdelitveni masi in njenih upnikih bistvo ločenega obravnavanja ločitvenih upnikov in njihovega ločenega položaja.⁹ Določbe 2. točke drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni mogoče razlagati kot izjemo, ki izključuje uporabo temeljnih načel stečajnega postopka. S tem bi bilo porušeno temeljno načelo enakega obravnavanja upnikov iz 46. člena ZFPPIPP, ki predstavlja izhodišče, na katerem gradi celotna zakonska ureditev stečaja kot generalne izvršbe.¹⁰

22Ureditev plačila terjatev v ZFPPIPP sloni na predpostavki, da splošna razdelitvena masa zadošča za plačilo stroškov stečajnega postopka in terjatev iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, glede katerih je izjemoma dopuščena izvršba. Ker se stroški postopka plačajo pred terjatvami upnikov, je mejni položaj, v katerem je vodenje stečajnega postopka še smiselno, položaj, ko se iz unovčenega premoženja pokrijejo vsaj stroški postopka, za plačilo terjatev upnikov pa ne ostane nič. Če pa stečajna masa ne zadošča niti za plačilo stroškov postopka, mora upravitelj predlagati zaključek stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Premoženje se v tem primeru uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka (378. člen ZFPPIPP).

23Zakonodajalec je predvidel, da je v primeru, ko sredstva splošne stečajne mase zadoščajo za plačilo stroškov stečajnega postopka, upniku omogočeno, da z izvršbo na podlagi drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP, izjemoma poseže na razpoložljiva sredstva, ki so namenjena kritju stroškov stečajnega postopka in na ta način doseže plačilo svoje terjatve iz sredstev splošne razdelitvene mase, ki je namenjena tudi kritju stroškov stečajnega postopka. V položaju, ko splošne stečajne/razdelitvene mase ni in sredstva posebnih stečajnih mas ne zadoščajo niti za plačilo stroškov unovčenja posebnih stečajnih mas, pa je treba upoštevati pravila ZFPPIPP o razdelitvi stečajne mase in temeljna načela stečajnega postopka, predvsem načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP).¹¹ Eno od temeljnih pravil stečajnega postopka je ločeno vodenje in upravljanje posebnih stečajnih mas ter njihova razdelitev po posebnih pravilih, ki dajejo pri njihovi razdelitvi prednost stroškom unovčenja iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP in ločitvenim upnikom. Dolžnik terjatev iz naslova stroškov stečajnega postopka, ki se plačajo iz splošne stečajne mase, ne more plačati iz posebne stečajne mase, ki je namenjena najprej plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase in nato plačilu terjatev ločitvenih upnikov.¹² Upnik, ki ima terjatev za plačilo stroškov stečajnega postopka iz splošne stečajne mase, zato ne more doseči plačila svoje terjatve iz premoženja, ki spada v posebno stečajno maso.

24Z unovčenjem premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, pride le do spremembe oblike premoženja, ki je prodano, v denarno dobroimetje. Na naravo tega premoženja, ki je predmet ločene posebne stečajne mase, slednje ne vpliva. Prav tako pa tudi ne dejstvo, da se sredstva nahajajo na fiduciarnem računu upravitelja. Še vedno gre za premoženje stečajnega dolžnika, ki spada v ločeno posebno stečajno maso, ki je namenjena izključno za plačilo stroškov unovčenja tega posebnega premoženja in zavarovanih terjatev ločitvenih upnikov. Upniki (stroškov) posebne razdelitvene mase, ki imajo pravico do prednostnega poplačila iz posebne razdelitvene mase, zgolj zaradi unovčenja posebne stečajne mase in oblikovanja denarnega dobroimetja, ne smejo biti v slabšem položaju, kot bi bili, če premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, še ne bi bilo unovčeno ali bi bile nepremičnine prodane izven stečaja.¹³

25Pravica upnikov do plačila iz posebne razdelitvene mase se navezuje na točno določeno premoženje stečajnega dolžnika, ki tvori posebno stečajno maso. Dolžnikova sposobnost za razpolaganje z navedenim premoženjem je omejena. S tem premoženjem stečajni dolžnik ne more razpolagati drugače, kot v korist ločitvenih upnikov in upnikov stroškov unovčenja posebne stečajne mase. Tožeča stranka, ki ima pravico do plačila svoje terjatve iz posebne stečajne mase pred vsemi ostalimi dolžnikovimi upniki, bi v primeru izvršbe na sredstva posebne stečajne mase ostala brez plačila. Njena pravica do prednostnega plačila iz ločenega premoženja stečajnega dolžnika, bi bila izvotljena, če bi se iz ločenega premoženja, ki je namenjeno plačilu stroškov unovčenja posebne stečajne mase in plačilu zavarovanih terjatev, poplačal upnik, ki do plačila iz navedenih sredstev po določilih ZFPPIPP ni upravičen. Namen tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je ravno v tem, da tretji, ki izvršbi nasprotuje, ohrani tiste pravice, ki bi po opravljeni izvršbi ugasnile.¹⁴ Zato je treba tožeči stranki priznati izločitveni ugovor v zvezi z njenim pridobitnim zahtevkom za plačilo stroškov unovčenja posebne stečajne mase iz sredstev denarnega dobroimetja, ki se je oblikovalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ki preprečuje izvršbo.

Odgovori na dopuščena revizijska vprašanja

26Glede na vse navedeno se odgovor na drugo dopuščeno revizijsko vprašanje glasi, da je materialnopravno pravilno stališče sodišč druge in prve stopnje, ki sta kot pravico tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo, prepoznali pravico tožeče stranke do poplačila stroškov unovčenja posebne razdelitvene mase iz posebnih razdelitvenih mas.

27Na prvo, tretje in četrto dopuščeno revizijsko vprašanje Vrhovno sodišče ni odgovorilo, saj odgovori nanje v konkretnem primeru ne bi mogli pripeljati do drugačne odločitve o reviziji.

Odločitev o reviziji

28Iz obrazloženega izhaja, da revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Odločitev o revizijskih stroških

29Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena ZPP. Vrhovno sodišče je stroške tožeče stranke odmerilo skladno z veljavno Odvetniško tarifo, in sicer 3.900 točk za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 31/7) ter pavšalni znesek za poštne in telefonske storitve, fotokopiranje listin in dokumentacije po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk). Ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR), je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov v višini 2.369,40 EUR.

30Tožena stranka je dolžna odmerjene stroške plačati v roku 15 dni, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe ( 313. člen ZPP).

31Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Gre za stroške predpisanega ravnanja z odpadki, ki bremenijo stečajnega dolžnika po predpisih o varstvu okolja iz 4. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.
² VS RS sodba II Ips 256/2014 z dne 19. 2. 2015.
³ Galič A., Pravice kot podlaga za ugovor tretjega v izvršilnem postopku, IV. Dnevi civilnega prava, Portorož, 30. in 31. marec 2006, stran 155.
⁴ Po 354. členu ZFPPIPP so stroški stečajnega postopka vse obveznosti dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.
⁵ Med stroške v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase spadajo v primeru, če je predmet posebne stečajne mase onesnažena premičnina ali nepremičnina tudi stroški predpisanega ravnanja z odpadki, ki bremenijo stečajnega dolžnika po predpisih o varstvu okolja (4. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP).
⁶ Pravica do zasebne lastnine, varovana v 33. členu Ustave, zagotavlja posamezniku svobodo na premoženjskem področju, bistveni element te svobode pa pomeni tudi razpolaganje s stvarmi in pravicami, ki so predmet lastnine. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča pravica do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, temveč tudi zahtevke v povezavi s t. i. pričakovalnimi pravicami. Predmet varstva pravice do zasebne lastnine so tudi terjatve, ki so že bile pravnomočno ugotovljene pred pristojnim državnim organom, tiste terjatve, za katere so v teku postopki njihovega uveljavljanja in tudi tiste, ki jih upniki še niso uveljavljali v formaliziranih postopkih (Odločba U-I-220/14-11, U-I-30/15-8, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up 101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8, z dne 12. 11. 2015, točka 35 in 36 ter v opombi 34 citirane odločbe).
⁷ Denarna sredstva na fiduciarnem računu upravitelja se štejejo za premoženje stečajnega dolžnika in ne za premoženje stečajnega upravitelja (14. člen ZPPlas).
⁸ VS RS sklep III Ips 33/2016 z dne 21. 6. 2016.
⁹ Ločitveni upniki, katerih terjatve so zavarovane z ločitveno pravico, kljub stečajnemu postopku ohranijo svojo pravico, da so v stečajnem postopku obravnavani ločeno od drugih (nezavarovanih) upnikov stečajnega dolžnika (prvi odstavek 279. člena ZFPPIPP) in se njihove zavarovane terjatve do stečajnega dolžnika prednostno poplačajo iz posebne stečajne mase. Prednostna pravica ločitvenega upnika pri poplačilu iz posebne stečajne mase je omejena le s plačilom stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase (tretji in četrti odstavek 226. člena ZFPPIPP).
¹⁰ VS RS sklep III Ips 63/2019 z dne 14. 12. 2021. Navedena odločitev se nanaša na možnost uveljavljanja dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka, torej enake vrste stroškov, ki so predmet izvršbe v obravnavanem primeru.
¹¹ Navedeno načelo pomeni uresničitev splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
¹² Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja (drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP).
¹³ V primeru prodaje z zastavno pravico obremenjenih nepremičnin v izvršilnem postopku, bi se stroški unovčenja in terjatve ločitvenih upnikov poplačali po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic pred terjatvami navadnih upnikov (198. člen ZIZ in peti odstavek 371. člena ZFPPIPP).
¹⁴ VS RS sodba II Ips 59/2005 z dne 14. 5. 2015.