372. člen ZFPPIPP
(prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)
(1)Premoženje, ki je bilo predmet ločitvene pravice, se prenese iz posebne v splošno razdelitveno maso:
1.če ločitvena pravica preneha po četrtem odstavku 305. člena ali tretjem odstavku 306. člena tega zakona,
2.ko postane pravnomočna sodba iz 2. točke tretjega odstavka 281. člena tega zakona,
3.ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku iz drugega odstavka 308. člena tega zakona,
4.pri terjatvi, povezani z odložnim pogojem: ob končni razdelitvi, če se do izdelave načrta končne razdelitve ta pogoj ni uresničil,
5.pri terjatvi, povezani z razveznim pogojem: ko se ta pogoj uresniči, če se uresniči pred izdelavo načrta končne razdelitve.
(2)Upravitelj mora obvestiti sodišče o pravnem dejstvu iz 1. do 3. ali 5. točke prvega odstavka tega člena v osmih dneh po dnevu, ko zanj izve ali bi moral izvedeti.
(3)Sodišče mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila upravitelja iz drugega odstavka tega člena izdati sklep, da se premoženje iz posebne razdelitvene mase prenese v splošno razdelitveno maso (v nadaljnjem besedilu: sklep o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso).
(4)Izrek sklepa o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso mora vsebovati podatke o:
1.premoženju, ki se prenese,
2.ločitveni pravici iz prvega odstavka tega člena in
3.terjatvi, ki je bila zavarovana s to ločitveno pravico.
(5)Sklep o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso se vroči upniku, ki je v stečajnem postopku prijavil ločitveno pravico, na katero se nanaša sklep.
(6)Pritožba proti sklepu o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso zadrži njegovo izvršitev.
(7)V primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena:
1.mora upravitelj upoštevati to pravno dejstvo pri izdelavi načrta končne razdelitve in
2.sodišče o prenosu iz posebne v splošno razdelitveno maso po tretjem in četrtem odstavku tega člena odloči s sklepom o končni razdelitvi.
(8)Za plačilo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico iz prvega odstavka tega člena, se uporablja pododdelek 5.9.3 tega zakona.
- VSL sklep Cst 527/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vročilo strankam (upnikom), kar pomeni, da začne 15-dnevni pritožbeni rok (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP) teči z objavo sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZFPPIPP, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno. Po presoji višjega sodišče je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je pritožbo zavrglo, zakonska ureditev pa tudi ni neustavna (nedopustno ne nasprotuje 22. členu Ustave), niti sodišče (in zakonska ureditev) ni kršilo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (konkretno 6. člena).
- VSL sklep Cst 3/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Rezervacija za tako imenovane splošne stroške ne more biti sestavni del načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase. Načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase mora med drugim vsebovati skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Med temi stroški rezervacija za splošne stroške ni predvidena, razen v kolikor ne gre za sorazmerni del teh stroškov, kot je to navedeno v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je del kupnine, dosežene z unovčenjem posebne stečajne mase, rezerviralo za tako imenovane splošne stroške, preneslo del kupnine iz posebne v splošno razdelitveno maso. Zato so v danem primeru smiselno uporabljive določbe 372. člena ZFPPIPP.
- VSL sklep Cst 384/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Nerazčiščeno je ostalo dejansko stanje o tem, ali, in če da, kdaj točno je bila prvotna najemna pogodba, za katero je bila sklenjena pogodba o zastavi terjatev, odpovedana, kdaj je bila sklenjena nova pogodba in kakšne najemnine so se stekale na dolžnikov TRR. Nesporno je, da je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica na terjatvah pridobljenih iz naslova stare najemne pogodbe, vendar je v novem postopku odločanja o ugovoru upnika potrebno ugotoviti kdaj je prenehala stara najemna pogodba in kdaj je začela veljati nova. To je namreč pomembno za vprašanje, katere najemnine spadajo v splošno ali posebno razdelitveno maso.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 11. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep Cst 527/2018Višje sodišče v Ljubljani · 6. 11. 2018
Za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ZFPPIPP ne določa, da bi ga sodišče vročilo strankam (upnikom), kar pomeni, da začne 15-dnevni pritožbeni rok (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP) teči z objavo sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZFPPIPP, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno. Po presoji višjega sodišče je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je pritožbo zavrglo, zakonska ureditev pa tudi ni neustavna (nedopustno ne nasprotuje 22. členu Ustave), niti sodišče (in zakonska ureditev) ni kršilo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (konkretno 6. člena).
- VSL sklep Cst 3/2016Višje sodišče v Ljubljani · 20. 1. 2016
Rezervacija za tako imenovane splošne stroške ne more biti sestavni del načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase. Načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase mora med drugim vsebovati skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Med temi stroški rezervacija za splošne stroške ni predvidena, razen v kolikor ne gre za sorazmerni del teh stroškov, kot je to navedeno v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je del kupnine, dosežene z unovčenjem posebne stečajne mase, rezerviralo za tako imenovane splošne stroške, preneslo del kupnine iz posebne v splošno razdelitveno maso. Zato so v danem primeru smiselno uporabljive določbe 372. člena ZFPPIPP.
- VSL sklep Cst 384/2015Višje sodišče v Ljubljani · 7. 7. 2015
Nerazčiščeno je ostalo dejansko stanje o tem, ali, in če da, kdaj točno je bila prvotna najemna pogodba, za katero je bila sklenjena pogodba o zastavi terjatev, odpovedana, kdaj je bila sklenjena nova pogodba in kakšne najemnine so se stekale na dolžnikov TRR. Nesporno je, da je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica na terjatvah pridobljenih iz naslova stare najemne pogodbe, vendar je v novem postopku odločanja o ugovoru upnika potrebno ugotoviti kdaj je prenehala stara najemna pogodba in kdaj je začela veljati nova. To je namreč pomembno za vprašanje, katere najemnine spadajo v splošno ali posebno razdelitveno maso.
- VSL sodba I Cpg 1297/2013Višje sodišče v Ljubljani · 29. 1. 2014
Zaradi ustavitve postopka zavarovanja Okrajno sodišče v Domžalah v zadevi sicer res ne bo izdalo nobenega sklepa več, vendar to ne pomeni, da sklepa, na podlagi katerega bo tožena stranka dolžna sprostiti blokirana denarna sredstva tožnice, ne bo izdalo drugo sodišče, tj. stečajno sodišče. S pravnomočnim sklepom o zavarovanju, v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da upnikova ločitvena pravica ostane v veljavi, Okrajno sodišče v Domžalah ni prejudiciralo obstoja ločitvene pravice. Z njeno ohranitvijo je zgolj začasno uredilo položaj, o katerem (tj. o obstoju oziroma neobstoju ločitvene pravica) pa bo dokončno odločeno tekom (ločenega) stečajnega postopka. Položaj tožene stranke, ki ga ima kot organizacija za plačilni promet v postopku zavarovanja, je primerljiv z izvršiteljevim, kolikor kot pomožni organ sodišča pod vodstvom sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (blokado in izplačilo sredstev).
- VSL sklep II Ip 1883/2013Višje sodišče v Ljubljani · 8. 5. 2013
Sodišče v postopku zavarovanja s tem sklepom le ugotavlja, ali, glede na stanje postopka zavarovanja ter stanje stečajnega postopka v času pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je upnik terjatev in ločitveno pravico priglasil, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje. Za presojo procesnih situacij, do katerih pride zaradi dejanj udeležencev stečajnega postopka v času po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je pristojno sodišče v stečajnem postopku.