VSL Sklep VII Kp 22448/2024

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva pošlje sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1Okrajno sodišče v Kranju je z uvodoma navedenim sklepom, na podlagi 277. člena v zvezi s 437. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zoper osumljenega A. A. zavrglo obtožni predlog, ki mu očita storitev kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Odločilo je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki osumljenca bremenijo proračun.

2Zoper sklep se je pritožila državna tožilka iz pritožbenega razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP - zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje v novo odločitev.

3Pritožba je utemeljena.

4ZKP v 429. členu določa, da se v postopku pred okrajnim sodiščem uporabljajo določbe 430. do 444. člena tega zakona, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah, pa smiselno druge določbe tega zakona.

5V skrajšanem postopku sodišče po prejemu obtožnega predloga, izključno na podlagi spisovnega gradiva, ki ga je ob vložitvi obtoženega predloga predložil državni tožilec, po uradni dolžnosti opravi najprej preizkus, ali je stvarno in krajevno pristojno za postopek po obtožnem aktu (prvi odstavek 435. člena ZKP), nato pa še formalni (drugi odstavek 270. člena ZKP) in materialni preizkus tega akta (prvi odstavek 437. člena ZKP). V okviru formalnega preizkusa obtožnega predloga sodišče ugotavlja samo, ali je sestavljen po predpisih, torej ali ima predpisano obličnost in vse zahtevane sestavine iz prvega odstavka 434. člena ZKP.¹ Če sodišče v okviru formalnega preizkusa spozna, da so v obtožnem predlogu napake ali pomanjkljivosti, vrne obtožni akt, da se opažene pomanjkljivost odpravijo (drugi odstavek 276. člena ZKP). Če formalnih napak ali pomanjkljivosti ni oziroma so bile le-te odpravljene, sodišče opravi vsebinski (materialni) preizkus obtožnega predloga, ki obsega presojo obstoja procesnih in materialnih pogojev za zavrženje obtožnega akta, določenih v 277. členu ZKP. Če sodišče pri materialnem preizkusu ugotovi, da je podan katerikoli razlog iz 277. člena ZKP, upravičenega tožilca ne poziva na "popravo obtožnega akta", temveč odloči, da se obtožni predlog zavrže (prvi odstavek 437. člena ZKP). Sodišče pri preizkusu obstoja utemeljenega suma (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP) ne sme presojati, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne, in se tudi ne sme spuščati v presojo posameznih dokazov oziroma pri nasprotujočih si dokazih tehtati, kateri so bolj logični, prepričljivi ali skladni z drugimi dokazi. Takšno dokazno oceno bo namreč sodišče sprejelo po opravljeni glavni obravnavi, ko bo odločalo o utemeljenosti obtožnega akta. V okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga pa sodišče ugotavlja samo, ali iz obtožnega predloga in spisa izhaja zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.

6Upoštevaje navedena izhodišča je v konkretni kazenski zadevi sodišče prve stopnje v okviru formalnega preizkusa obtožnega predloga neupravičeno s poizvedbami pri policijski postaji pridobilo dokumentacijo, ki jo je ob podaji izjave policiji predložil osumljenec, ter jo posredovalo državnemu tožilstvu z zahtevo v smeri dopolnitve kazenske ovadbe oziroma obtožnega predloga (točke 5, 9, 17, 18 in 21 sklepa).

7Nadalje sodišče prve stopnje državnemu tožilstvu neutemeljeno očita, da v obrazložitvi obtožnega predloga ni zavzelo stališča do navedb obrambe (točki 6 in 22 sklepa). Skladno s 6. točko prvega odstavka 269. člena ZKP je namreč to obvezna sestavina v obrazložitvi obtožnice, ne pa tudi v obrazložitvi obtožnega predloga, saj v prvem odstavku 434. člena ZKP, ki izrecno določa obvezne elemente obtožnega akta v skrajšanem postopku, ni navedena.

8Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga obstoj zakonskih znakov kaznivega dejanja v opisu dejanja napačno presojalo na podlagi vsebinske ocene in dokaznega vrednotenja oškodovančeve kazenske ovadbe ter izjave B. B. (točki 10 in 11 sklepa). Prav tako je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da bi moral biti v opisu dejanja v obtožnem predlogu konkretiziran namen ustrahovanja ali vznemirjanja (točka 13 sklepa). Po ustaljeni sodni praksi v primeru, ko je posamezni znak kaznivega dejanja, še zlasti pri opredeljevanju tako imenovanih subjektivnih znakov, dovolj določno opredeljen že v zakonu (npr. "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to", "zato, da bi ga" itd.), zadostuje za opredelitev kaznivega dejanja že sklicevanje na zakonske prvine. Na obstoj določenega namena storilca sodišče sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena pa navede v obrazložitvi. Pri namenu, naklepu ipd. gre za stvar notranjega dogajanja storilca, ki kot tako ni razvidno navzven, kakor to velja za način storitve kaznivega dejanja. Gre za presojo dejstev in dokazov, kar spada v obrazložitev in ne v izrek sodbe.²

9Po pojasnjenem se sodišče druge stopnje strinja s pritožnico, da opis dejanja v obtožnem predlogu obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1.

10Kot pravilno ugotavlja pritožnica, je sodišče prve stopnje (tudi) zaključke o neobstoju utemeljenega suma sprejelo na podlagi dokaznega vrednotenja vsebine uradnega zaznamka o izjavi osumljenca, kazenske ovadbe oškodovanca C. C. in uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od B. B. ter naknadno pridobljene listinske dokumentacije.

11Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je osumljenec priznal grožnjo, da bo zaradi neplačila računa razbil teraso in odnesel material, da je to grožnjo potrdil B. B. ter ni potrdil oškodovančeve izjave, kot je navedeno v obrazložitvi obtožnega predloga (točka 15 sklepa), dokazno pa je ocenilo in se vsebinsko določno opredelilo tudi do listin, ki jih je po prejemu obtožnega predloga samo pridobilo od policije (točka 17 sklepa). Na podlagi takšne dokazne presoje je ocenilo, da upoštevaje vsa znana dejstva in okoliščine ni mogoče s potrebno verjetnostjo zaključiti, da je osumljenec oškodovancu grozil, da ravnanje osumljenca pri oškodovancu ni povzročilo prestrašenosti in vznemirjenja, da zavrnitev računa z naložitvijo plačila domnevno nastalih stroškov grožnjo izkazuje za manj verjetno, da oškodovančeva izjava ni podprta z ničemer ter da je sam povedal, da je osumljenčevo grožnjo po telefonu vzel resno šele zaradi drugih ravnanj osumljenca, ki v opisu dejanja niso zajeta (točka 19 sklepa).

12S takšno presojo je sodišče prve stopnje preseglo meje materialnega preizkusa obtožnega predloga, v okviru katerega sodišče ugotavlja le, ali k vloženem obtožnem aktu priloženo dokazno gradivo potrjuje večjo stopnjo verjetnosti, da je osumljenec storil očitano kaznivo dejanje, kot da ga ni storil, kar je v konkretnem primeru s kazensko ovadbo oškodovanca in delno z izjavo B. B. tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazano.

13V zvezi s pojasnilom prvostopenjskega sodišča, da je odločitev sprejelo upoštevaje 1. (čeprav je v točki 14 razlogov sklepa ugotovilo, da opis dejanja prestane materialni preizkus), kot bistveno pa 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, pritožbeno sodišče poudarja, da se navedena razloga za zavrženje obtožnega akta izključujeta. Če namreč sodišče ugotovi, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje (1. točka prvega odstavka 277. člena ZKP), je nadaljnja presoja, da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe (4. točka prvega odstavka 277. člena ZKP), brezpredmetna.

14Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo poslalo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

¹ Obtožni predlog mora obsegati: ime in priimek obdolženca z osebnimi podatki, če so znani, opis kaznivega dejanja in njegovo zakonsko označbo, sodišče, pred katerim naj se opravi glavna obravnava, predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, predlog, da se obdolženec spozna za krivega in obsodi po zakonu ter obrazložitev. V obrazložitvi se s sklicevanjem na identifikacijske oznake dokumentov navede, katera dejstva in kateri pregledno navedeni oziroma označeni dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.
² Sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 19555/2015 z dne 26. 1. 2017 (2. in 3. točka obrazložitve) in I Ips 8024/2013 z dne 16. 11. 2016 (9. točka obrazložitve) ter druge.