VSRS Sklep II Ips 47/2024

I. Revizija se zavrne.

II. Predlagatelj je dolžan v roku 15 dni tretji udeleženki povrniti 244,80 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1Nasprotna udeleženka A.A. je mati štirih deklet, rojenih leta 2000, 2008, 2010 in 2020; očeta imata skupnega le druga in tretja. V času, ko je predlagatelj vložil predlog pri sodišču, je bila prva hčerka B.A. (druga udeleženka) že polnoletna in samostojna, ostale tri pa naj bi bivale z mamo.

2Predlagatelj (center za socialno delo) je ocenil, da obstaja zelo huda ogroženost mladoletnih deklet (mama se je odselila k novemu partnerju), zato je 19. 10. 2021 izvedel nujni odvzem otrok po 167. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), dekleta namestil k drugi udeleženki (polsestri) ter sodišču predlagal izrek ukrepa, in sicer: odvzem starševske skrbi, namestitev otroka v zavod oziroma v rejništvo, ureditev stikov in plačevanja preživnine ter postavitev pod skrbništvo.

3Center za socialno delo je predlog vložil tudi proti očetu druge in tretje deklice, proti očetu četrte pa ne, ker je umrl pred postopkom. Sodišče je zato spis razdružilo, tako da se ta postopek tiče le najmlajše deklice C.A. - prve udeleženke (katere oče je umrl).¹ Druga udeleženka B.A. je torej njena najstarejša polsestra, tretja udeleženka D.A. pa njena teta (in teta ostalih deklet, saj je sestra njihove mame).

4Mld. C.A. je bila zaradi materinega zanemarjanja v povezavi z njenim alkoholizmom, kot rečeno, na podlagi nujnega odvzema, ki mu je sledila ustrezna začasna odredba sodišča, materi odvzeta ter najprej nameščena k drugi udeleženki (polsestri). Med postopkom je predlagatelj ocenil, da je deklica tudi pri njej ogrožena (iz podobnih razlogov kot pri mami), in to tako zelo, da je ponovno z nujnim odvzemom deklico odvzel in jo namestil v krizni center, kar je potrdilo sodišče z izdajo začasne odredbe. Z nadaljnjo začasno odredbo je sodišče deklico (ki jo v tem postopku zastopa kolizijska skrbnica) nato namestilo v rejništvo.

5Med postopkom sta tako prva kot tretja udeleženka izrazili interes, da prevzameta dolgotrajno skrb za deklico, a je sodišče prve stopnje, opirajoč se na mnenje predlagatelja in ugotovitve izvedenke, zaključilo, da polsestra ni primerna kandidatka za opravljanje rejniške dejavnosti, in da ni v korist deklice, da je nameščena k teti. S končnim sklepom je sodišče: nasprotni udeleženki odvzelo starševsko skrb nad drugo udeleženko, jo namestilo v rejništvo, določilo način izvajanja stikov med deklico in mamo, vsemi tremi polsestrami ter teto; nasprotni udeleženki naložilo plačevanje preživnine 10 EUR mesečno; za skrbnika imenovalo center za socialno delo; odločilo, da se odvzem starševske skrbi po pravnomočnosti sklepa zaznamuje v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so v lasti deklice,² da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve in da bo o stroških postopka odločilo ločeno.

6Odločitev sodišča prve stopnje o namestitvi deklice v rejništvo je s pritožbo izpodbijala tretja udeleženka (teta). Sodišče druge stopnje je razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri je teto in njenega moža zaslišalo ter dokazno ocenilo izvedensko mnenje, nato pa ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je: deklico namestilo k tretji udeleženki (teti) in sklenilo, da se njena premestitev od rejnice opravi v 15 dneh od vročitve tega sklepa; določilo izvajanje stikov med deklico in mamo ter polsestrami; odločilo, da je preživnino mama dolžna plačevati teti; in je za dekličino skrbnico imenovalo teto.

7V zvezi s sprejetimi odločitvami sodišč prve in druge stopnje Vrhovno sodišče na tem mestu poudarja, da odločitev o odvzemu starševske skrbi ni predmet tega revizijskega postopka, saj odločitev ni bila izpodbijana niti v pritožbenem postopku. Srž zadeve je odločitev, kam naj bo deklica, ki je pravno formalno ostala brez staršev³ nameščena, oziroma, povedano drugače, katera oblika nadomestnega varstva (oziroma pri kom) bi bila deklici v največjo korist.

8Vrhovno sodišče je na predlog centra za socialno delo dopustilo revizijo glede naslednjih vprašanj: 1. Ali je sodišče odločalo preko meja pritožbenega predloga? 2. Ali je sodišče nepopolno odločilo v zadevi s tem, ko je odločilo, da se mld. C.A. namesti k D.A.? 3. Ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo?⁴

Revizijski postopek

9Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo le v tistem delu in glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), poleg tega pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 370. člena ZPP). Vrhovno sodišče se z revizijskimi navedbami, ki presegajo zapisane zakonske okvirje, ne bo ukvarjalo.

10Predlagatelj v reviziji navaja, da se je tretja udeleženka ves čas postopka zavzemala, da se deklica namesti k polsestri, šele podredno k njej, a je ocenil, da to ni v dekličino največjo korist, zato je vztrajal pri predlogu, da se namesti v rejniško družino. Temu je sodišče prve stopnje sledilo. Tretja udeleženka je izrecno izpodbijala le II. točko prvostopenjskega sklepa, višje sodišče pa je poseglo še v točke III, IV in V, za kar ni imelo pooblastila. Deklica je tako ostala brez rejnika in le s skrbnikom, ki skrbi za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravlja njegovo premoženje (kar se glede na obseg dekličinega premoženja utegne izkazati kot posebej pomembno). Skrbnik ni dolžan skrbeti za to, ali (in kje) bo varovanka imela streho nad glavo, kaj bo jedla, ali bo imela primerna oblačila, itd. Sodišče druge stopnje je rejništvo odpravilo in zavzelo stališče, da je v istem spoznavnem položaju kot izvedenka, a je prezrlo izvedenkin zaključek iz dopolnitve mnenja, da je namestitev v rejniško družino za deklico najprimernejša izbira. Iz odločbe višjega sodišča ni razvidno, za kakšno namestitev pravzaprav gre. Poleg tega se glede obveznosti druge osebe, h kateri je otrok nameščen, in nadzora nad namestitvijo smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo izvajanje rejniške dejavnosti (4. odstavek 176. člena DZ). Izrek bi se moral glasiti "se namesti k drugi osebi ...", ta pa se glede obveznosti obravnava kot rejnik in se kot tak tudi presoja. Trdi, da teta v postopku ni bila celostno ocenjena, prav tako pa ni bila izdelana ocena funkcioniranja njene družine in starševskih kapacitet obeh partnerjev. Navedeno je ocenilo drugostopenjsko sodišče na podlagi lastnih zaznav na obravnavi. Sodišče bi moralo tudi dobiti soglasje države, kamor se otrok namešča, saj gre za namestitev, ne za skrbništvo - kršena sta bila 82. člen Uredbe 2019/1111 ter 56. člen Uredbe 2201/2003. Z izpodbijano odločitvijo ni poskrbljeno za varstvo koristi mladoletne udeleženke, saj ni jasno, kako se izvršujeta njena varstvo in vzgoja ter kakšne so tetine obveznosti.

11Na vročeno revizijo je odgovorila le tretja udeleženka, ki v odgovoru kot bistveno navaja, da gre za nepravdni postopek, zato je uporaba procesnih določb drugačna. V zvezi z otroki mora biti vsaka odločitev celovita in mora urediti razmerje, ki ga sodišče obravnava. V postopku je bila presojana kot rejnica, in to celo strožje. Zavrača razlago Uredb, da je soglasje vedno potrebno - po notranjem, tj. avstrijskem pravu soglasje pri namestitvi k sorodniku ni potrebno.

12Revizija ni utemeljena.

Obseg sodnega odločanja v primeru odvzema starševske skrbi

13Starševstvo pomeni pravico in dolžnost staršev vzdrževati, vzgajati in izobraževati svoje otroke (prvi odstavek 56. člena Ustave RS). Starševska skrb (ki ima več elementov, dva od ključnih sta vzgoja in varstvo), pravica do stikov in pravica do preživljanja so tri izmed pravic, ki pomenijo konkretizacijo ustavne pravice in dolžnosti starševstva na zakonski ravni.⁵ Vse tri ureja DZ, med seboj pa so prepletene tako, da je obseg pravic do stikov in do preživljanja v vzročno-posledični soodvisnosti od starševske skrbi oziroma, preprosto povedano, od odločitve, kdo za otroka v resnici "skrbi".

14V idealnih razmerah družina biva skupaj in starša skupaj ter (po)polno izvršujeta starševstvo, ki ga ne drobimo v tri ločene pravice. Ko idealnih razmer ni, pridejo omenjene tri pravice v ospredje in naloga prava je, da jih uredi. Če torej starši življenjske skupnosti ne vzpostavijo ali pa jo in se pozneje razidejo, morajo sami ali prek sodišča v razmerju do otroka urediti tri ključna vprašanja: poskrbeti za vzgojo in varstvo otroka, določiti stike med otrokom in staršema ter urediti plačevanje preživnine za otroka.⁶ Enovitega pravila, kako urediti te tri pravice ni (ključno merilo je korist otroka in prilagajanje vsakokratnim okoliščinam primera), a sta odločitvi o stikih in preživnini vselej odvisni od vzgoje in varstva: če je, npr., otrok zaupan v vzgojo in varstvo enemu od staršev, bo imel drugi pravico do stikov ter obveznost plačevanja preživnine, in obratno.⁷ Seveda pestrost življenjskih primerov ter širok spekter pravnih možnosti omogoča številne drug(ačn)e različice urejanja teh pravic.

15Dodatno stvari zapletejo primeri, ko se v starševstvo zaradi zaščite otrokove koristi vmeša država. Odvisno od potrebe po tej zaščiti, lahko država z ukrepi, ki jih ima na voljo, poseže v eno izmed pravic, ki tvorijo starševstvo, v dve ali v vse tri. Kadar država poseže v bit starševske skrbi, tj. v odločanje o vzgoji in varstvu otroka, na način, da odvzame otroka, ali celo odvzame starševsko skrb ter otroka namesti drugam (v vzgojo in varstvo), zlitost starševskih pravic terja, da se hkrati odloči tudi o pravicah do stikov in preživljanja ter se v celoti poskrbi za otrokovo nadomestno skrb. Tega, da je treba o teh vprašanjih odločiti skupaj, ne smemo razumeti kot zahteve po sočasnem sodnem odločanju, temveč le kot zahtevo za odločanje v istem sodnem postopku.⁸ Od odločitve, ali in pri kom bo otrok v vzgoji in varstvu, je namreč odvisno, s kom bo treba urediti otrokove stike ter kdo bo preživninski zavezanec.

16Izhajajoč iz navedenega zato DZ v zvezi z ukrepom za odvzem starševske skrbi (ki ga je sodišče obravnavalo v tem postopku) predpisuje: 1. da lahko sodišče hkrati tudi omeji ali odvzame pravico staršev do stikov z otrokom v skladu s 173. členom DZ (tretji odstavek 176. člena), 2. odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem še ni bilo odločeno (četrti odstavek 176. člena), in 3. odloči o preživninski obveznosti vsakega od staršev (peti odstavek 176. člena).

17Iz povzete ureditve jasno izhaja, da mora sodišče ob odvzemu starševske skrbi v istem postopku odločiti o nadomestni vzgoji, saj sta vzgoja in varstvo kot elementa starševske skrbi z njenim odvzemom prenehala. Ker pa, nasprotno, od starševske skrbi ločeni pravici do stikov in preživnine z odvzemom starševske skrbi nista prenehali, ju mora sodišče urediti⁹ in o njiju prav tako odločiti v postopku, v katerem odloča o odvzemu starševske skrbi.

18Nekoliko drugače je glede postavitve otroka pod skrbništvo, saj ta del odločanja ni nujno sestavni del odločanja o odvzemu starševske skrbi, kar potrjuje že del zakonskega besedila četrtega odstavka 176. člena DZ: "če o tem še ni bilo odločeno". Skrbništvo je namreč ena od oblik nadomestnega varstva in ni ukrep za varstvo koristi otrok, čeprav je otrok pod skrbništvo lahko postavljen sočasno z odločitvijo sodišča o ukrepu za varstvo njegovih koristi oziroma kot njegova posledica.¹⁰ Družinsko pravo poskuša takim otrokom zagotoviti nadomestno skrb, ki naj bo čim bolj podobna skrbi staršev, zagotavlja pa se prek: rejništva, skrbništva (s tem da ima skrbnik lahko otroka tudi pri sebi), namestitve z namenom posvojitve, posvojitve ter podelitve starševske skrbi sorodniku. Skrbništvo za otroke nadomešča skrb staršev za otroka, če otrok nima staršev ali ti zanj ne skrbijo (257. člen DZ). Je manj obsežno od posvojitve in bolj obsežno od rejništva - skrbnik celovito skrbi za osebo otroka in za njegovo premoženje, ni pa dolžan imeti otroka pri sebi niti ga ni dolžan preživljati (256. člen DZ).¹¹ Velikokrat zato sodišče v postopku že pred končno odločitvijo delno omeji starševsko skrb in v tem obsegu otroka postavi pod skrbništvo že tedaj.¹²

19Materialnopravni ureditvi je prilagojena tudi procesnopravna, saj je postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok urejen v 3., postopek za postavitev otroka pod skrbništvo pa v 4. pododdelku 7. oddelka X. poglavja Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Do odločanja o postavitvi otroka pod skrbništvo znotraj postopka za odvzem starševske skrbi torej pride takrat, ko skrbnik še ni bil imenovan - v takem primeru mora center za socialno delo v predlogu, naj sodišče staršem odvzame starševsko skrb, navesti tudi, katero osebo naj sodišče otroku imenuje za skrbnika (četrti odstavek 107. člena ZNP-1).

Kako sta odločili sodišči prve in druge stopnje in kaj to pomeni?

20Sodišče prve stopnje je ob izreku odvzemu starševske skrbi mami (dekličin oče je umrl, zanj je starševska skrb že prenehala) presodilo, da je za deklico v največjo korist, da se nadomestna skrb izvaja v kombinaciji rejništva in skrbništva (imenovalo je tudi rejnico in določilo skrbnika - center za socialno delo). Na tak način je v celoti nadomestilo starševsko skrb in poskrbelo za deklico.

21Sodišče druge stopnje se je odločilo drugače: deklico je postavilo pod skrbništvo tretje udeleženke, ker pa, na kar sicer pravilno opozarja revident, skrbnik ni dolžan imeti otroka pri sebi in otroka preživljati, je deklico k teti tudi namestilo.

22Odločitev pritožbenega sodišča pomeni dvoje: prvič, da se je sodišče namesto za rejništvo odločilo za namestitev k drugi osebi - k teti, in drugič, da je sodišče skrbnika in rejnika združilo v eni osebi - v teti. Čeprav v izreku izpodbijanega sklepa sicer ni izrecno zapisano, je povsem jasno (že iz izreka, ki ga dodatno podpira še obrazložitev), da "namestitev k D.A." ne pomeni nič drugega kot "namestitev k drugi osebi". Gre torej za obliko namestitve, ki jo DZ v 176. členu pozna kot eno od možnosti. Ker je sodišče v preostalem, tj. glede obsega starševske skrbi, ki ga rejništvo ne pokriva,¹³ deklico postavilo pod skrbništvo, je tudi sodišče druge stopnje v celoti nadomestilo starševsko skrb.

23Odgovor na prvi dve dopuščeni vprašanji je torej nikalen: sodišče druge stopnje ni nepopolno odločilo v zadevi, s tem ko je odločilo, da se deklica zaupa teti, in sodišče druge stopnje ni odločalo preko meja pritožbenega predloga. Teta je kot pritožnica namreč izpodbijala odločitev o namestitvi (v rejništvo), s katero sta odločitvi o stikih in plačevanju neločljivo povezani. Z odločitvijo, katera oblika nadomestne skrbi je otroku v največjo korist, je v obravnavanem primeru neločljivo povezana tudi odločitev o skrbništvu, o katerem ni bilo odločeno v predhodnem/samostojnem postopku, zato je bilo treba odločiti sedaj.¹⁴

24V nadaljevanju ostaja odprto le še vprašanje, ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.

Meje materialnopravnega preizkusa na revizijski stopnji

25Meje revizijskega preizkusa so procesno zarisane z dvema praviloma. Skrajni rob opredeljuje dopuščeno revizijsko vprašanje: revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). Krog preizkusa nadalje zožuje določba, ki opisuje, kdaj revizija ni utemeljena ter jo zato Vrhovno sodišče zavrne: revizijsko sodišče s sodbo zavrne revizijo kot neutemeljeno, če ugotovi, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (378. člen ZPP).

26Ker določbe, ki bi opredeljevala revizijski preizkus po uradni dolžnosti - drugače kot je to urejeno v pritožbenem postopku (glej drugi odstavek 350. člena ZPP) - več ni, to pomeni, da Vrhovno sodišče pravni problem, glede katerega je bila revizija dopuščena, obravnava izhajajoč iz razlogov, ki so navedeni v reviziji. Tudi ZNP-1, ki vsebuje posebna pravila družinskih postopkov, revizijskemu sodišču ne daje večjih pooblastil kot ZPP. To ne pomeni, da mora biti Vrhovno sodišče ob obravnavi problema, ki je pred njim, pravno-razlagalno polovičarsko ali metodološko ohromljeno. Nasprotno, ko je problem na mizi in odprt, se ga je dolžno lotiti z vsemi uveljavljenimi metodami pravne razlage in pravnega vrednotenja. Kar je bistveno je to, da morajo problem v izhodišču ponuditi stranke, naloga Vrhovnega sodišča pa je, da poda rešitev tega problema. Bolj, ko je dopuščeno revizijsko vprašanje široko, bolj pomembno je, s kakšnimi razlogi stranka problem obravnava v sami reviziji.

27Tretje dopuščeno vprašanje v obravnavani zadevi je izrazito široko: ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Materialno pravo tvorijo tista pravila, ki urejajo pravne odnose med pravni subjekti (ljudmi ter drugimi prirejenimi pravnimi subjekti). Med njimi vzpostavljajo razmerja pravic in dolžnosti, ki se zlasti v družinskem pravu med seboj prepletajo in tvorijo dolžnostna upravičenja. Materialnopravna bit v obravnavani zadevi je, ali je namestitev deklice k tretji udeleženki vsebinsko ustrezna, torej takšna, da bo zavarovana dekličina korist, ki jo že na ustavni ravni opredeljujejo tri prvine: vzdrževanje, izobraževanje, vzgajanje (prvi odstavek 54. člena Ustave). Urejanje, zlasti krizno urejanje družinskih razmerij ter varstva koristi otroka na več mestih ureja tudi zakon. V konkretnem primeru je pomemben zlasti četrti odstavek 176. člena DZ. A v pretežnem delu zakonske ureditve gre za procesna pravila. Njihov namen je zagotovitev spoznavne kakovosti ugotovljenih pravno relevantnih dejstev konkretnega življenjskega primera. Ta vidik pravnomočne odločitve revizijsko ni izpodbijan ter tudi ni zajet s tretjim dopuščenim vprašanjem.

28Naloga revidenta je torej očitna. V okviru tretjega vprašanja bi moral izostriti, kaj je v dejanski podlagi izpodbijane sodbe takšnega, da materialnopravni sklep, da je v danih okoliščinah namestitev k tretji udeleženki deklici najbolj v korist, ni pravilen.

O pravilnosti presoje otrokove koristi v konkretnem primeru

29Višje sodišče je materialnopravno presojo, da je v danih okoliščinah najbolje, da je deklica nameščena k tretji udeleženki in da je ta tudi njena skrbnica, oprlo na naslednja pravno pomembna dejstva:

- da je bila takrat leto dni stara deklica po odvzemu materi nameščena k najstarejši polsestri (prvi udeleženki), ki je po materini odselitvi ostala na domači kmetiji v ...;

- da je deklica to kmetijo podedovala po pokojnem očetu, kar zlasti pri sorodnikih pokojnega očeta vzbuja skrb za ohranitev premoženja, ki so jo med postopkom izražali tudi pri predlagatelju;

- da je prvi udeleženki pri skrbi za deklico ves čas pomagala tretja udeleženka, ki z možem in hčerko živi v 43 km oddaljenem ... v Avstriji (štirikrat tedensko se je pripeljala v ... in je bila po dogovoru s predlagateljem prisotna tudi ob stikih med deklico in njeno mamo);

- da sta se k prvi udeleženki za dobre tri mesece preselila ded in stric po materi, da jo obiskoval novi partner, ki mu je bila v preteklosti izrečena prepoved približevanja bivši partnerki, da so imeli težave s prekomernim uživanjem alkohola in da prva udeleženka ni zmogla ustrezne skrbi za deklico;

- da je zato predlagatelj takrat triletno deklico v aprilu 2023 odvzel tudi prvi udeleženki, jo je najprej namestil v Krizni center za otroke ..., nato pa jo je sodišče na predlagateljev predlog z začasno odredbo z dne 9. 5. 2023 namestilo k rejnici v ..., torej kar 100 km od prejšnjega doma;

- da je izvedenka v prvotnem mnenju tretjo udeleženko ocenila kot najprimernejšo za varstvo in vzgojo deklice, a je potem, ko je bila obveščena, da je njena šestnajstletna hči noseča in tega ni povedala predlagatelju, v dopolnitvi mnenja ocenila, da ni resnicoljubna in ne sodeluje s predlagateljem;

- da je tretja udeleženka res nasprotovala predlogu, da se deklico namesti v rejništvo, da si je prizadevala, da bi ostala v družini in je zato želela ustvariti dober vtis, a da je zelo konstruktivno sodelovala pri organizaciji stikov deklice z materjo in je bila tudi kasneje, ko je bila nameščena k rejnici, je bila pripravljena sodelovati pri organizaciji in transportu na stike s polsestrami, da bi bila rejnica čim manj obremenjena, kar kaže na dobro sodelovanje s predlagateljem;

- da niso utemeljeni očitki, da tretja udeleženka ni pravočasno opozorila predlagatelja, da prva udeleženka ne skrbi ustrezno za deklico, ker se je tretja udeleženka po očitku predlagatelja, da se prva udeleženka pri skrbi za deklico preveč opira na njeno pomoč, nekoliko umaknila (po izpovedi prve udeleženke ji je bilo prav zato veliko težje skrbeti za deklico in so takrat nastopile okoliščine, zaradi katerih jo je predlagatelj nato odvzel in jo namestil v krizni center);

- da so vse tri mladoletne polsestre medsebojno močno čustveno povezane, prav tako močno pa so čustveno navezane na prvo in tretjo udeleženko in bi odtegnitev te navezanosti pri deklici povzročila čustveno stisko in zmanjšala občutek varnosti;

- da ima tretja udeleženka ustrezne starševske kapacitete za varstvo in vzgojo deklice;

- da razen izpovedi dekličinega strica, brata pokojnega očeta, ni nobenega drugega dokaza, da bi tretja udeleženka kakor koli omejevala stike z družino dekličinega očeta in da bi njen mož prekomerno užival alkohol;

- da je imel mož tretje udeleženke pred desetimi leti konflikt s svojim očetom, ker mu ni vrnil posojenega denarja in mu je bila takrat izrečena prepoved približevanja, v odnosu do žene in hčerke pa ni bilo nobenih ugotovitev o nasilnem ali neprimernem vedenju;

- da tretja udeleženka z možem in hčerjo živi v hiši z vrtom, v kateri ima hči ločeno stanovanje, v katerem sama skrbi za sina; da ima deklica svojo sobo in da bi v primeru namestitve k tretji udeleženki ta skrbela le zanjo in ne za pet otrok, saj sta drugi dve polsestri nameščeni v Mladinski dom ...;

- da sta tretja udeleženka in njen mož ves čas deklico pogosto jemala s seboj na počitnice in se deklica pri tretji udeleženki dobro počuti;

- da si je pristojni organ avstrijskega socialnega skrbstva ogledal bivanjske razmere pri tretji udeleženki in je ugotovil, da so primerne za namestitev deklice.

30Pregled revizije pokaže, da revident odločitve po materialnopravni plati sploh ne izpodbija. Pavšalno trdi, da tretja udeleženka ni bila celostno ocenjena, namiguje na premoženjski vidik zadeve ter nedovoljeno in znova pavšalno izpodbija dejansko stanje glede ustreznih bivalnih razmer pri tretji udeleženki v Avstriji, pri čemer se zmotno sklicuje na fotografije notranjosti in zunanjosti kmetije v .... Pavšalni in napačni so tudi revizijski očitki, da naj bi bila tretja udeleženka zdaj dolžna vzdrževati pet otrok in da ni več zaposlena. Sodišču druge stopnje še očita, da je "nekritično sledilo pritožnikoma" in sprejelo odločitev, da ne držijo nekatere ugotovitve izvedenke o dejstvih in da je prezrlo, da je izvedenka v dopolnitvi izvedenskega mnenja navedla, da je najprimernejša izbira za otroka oddaja v rejniško družino. Že zgoraj povzeti razlogi sodišča druge stopnje kažejo, da sodišče druge stopnje izvedenkine dopolnitve ni prezrlo, saj je pretežni del drugostopenjske odločbe namenjen utemeljitvi, zakaj izvedenkine ugotovitve pravno pomembnih dejstev, za katere ni potrebno strokovno znanje, niso prepričljive. Ne le, da revident s takšnim pristopom materialnopravne pravilnosti odločitve ne izpodbije, marveč sploh ne opredeli zaokroženega pravnega problema, o katerem naj bi Vrhovno sodišče presojalo.

Glede kršitve Uredb Sveta (EU)

31Sodišče druge stopnje je pojasnilo (točka 24 obrazložitve in 13 ter 14 opomba), da je treba zato, ker se je postopek začel oktobra 2021, uporabiti še Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pridobilo pojasnilo avstrijskih pristojnih organov, da v primeru, ko je otrok nameščen k sorodnikom, njihovo soglasje po 56. členu Uredbe ni potrebno (list. št. 311 in 393). Revident v reviziji pavšalno izraža skrb nad tem, kdo bo izvajal nadzor nad izvajanjem skrbništva glede na velik obseg premoženja, ki ga je deklica podedovala. Vrhovno sodišče tako le dodaja, da je nadzor nad izvajanjem skrbništva v pristojnosti organov socialnega skrbstva in ne sodišča in bo predmet nadaljnjega usklajevanja med socialnimi službami obeh držav prek pristojnih centralnih organov.

Odločitev Vrhovnega sodišča

32Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)

33Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Vrhovno sodišče je tretji udeleženki priznalo priglašene stroške: 400 točk za odgovor na revizijo in 2 % po 11. členu Odvetniške tarife, kar skupaj znaša 244,80 EUR, kar ji je dolžan povrniti predlagatelj, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

34Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo z večino štirih glasov. Proti je glasoval sodnik mag. Matej Čujovič, ki se je zavzemal za ugoditev reviziji in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter napovedal odklonilno ločeno mnenje (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ Postopek v zvezi z drugima dekletoma se je zaključil z odvzemom starševske skrbi staršem nad dekletoma, njuno namestitvijo v zavod, postavitvijo pod skrbništvo in odločitvijo o stikih in preživninskih obveznostih staršev (sklep Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV N 154/2021 z dne 13. 6. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 689/2023 z dne 21. 11. 2023 v zvezi s sklepom II DoR 37/2024 z dne 5. 6. 2024).
² Deklica je po očetu podedovala skupno 35 nepremičnin oziroma kmetijo s pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. V zvezi s tem je sodišče 13. 10. 2021 mami omejilo starševsko skrb tako, da ima glede upravljanja otrokovega premoženja položaj skrbnika.
³ Po pravnomočnosti odločitve o odvzemu starševske skrbi starš ne more več izvajati nobenega upravičenja, ki iz nje izvira (pravica do stika in plačevanje preživnine v to ne spadata - glej Komentar ZNP-1, Kraljić, S. (ur.), Založba WD, Maribor, 2022, str. 176 ter 430 in naslednje.
⁴ Sklep VS RS II DoR 73/2024 z dne 5. 6. 2024.
⁵ Komentar DZ, Novak, B. (ur.), Uradni list RS, Ljubljana, 2019, str. 411.
⁶ Komentar ZNP-1, navedeno delo, str. 431.
⁷ Da gre za odločanje v enem postopku je razvidno iz 102. člena ZNP-1, ki ureja enoten "postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih", čeprav v 93. členu ZNP-1 posamezne postopke našteva ločeno.
⁸ Do relativne samostojnosti posameznega od vprašanj lahko pride zaradi odločitev sodišča ali zaradi procesnih razpolaganj udeležencev. Primerjaj Komentar DZ, Novak, B. (ur.), navedeno delo, str. 424, opomba št. 1106.
⁹ Po sami naravi zadeve je treba določiti način stikov izvrševanja, saj otrok, ki je nameščen k drugi osebi, v zavod ali v rejništvo, ne more imeti stikov s starši tako, kot če bi slednja izvrševala starševsko skrb; če stiki otroka ogrožajo, jih sodišče prepove. Primerjaj Komentar DZ, Weber, N. (ur)., Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2024, str. 524, in Komentar DZ, Novak, B. (ur.), navedeno delo, str. 596.
¹⁰ Komentar ZNP-1, navedeno delo, str. 479.
¹¹ Tako Komentar DZ, Novak, B. (ur.), navedeno delo, str. 819.
¹² Komentar DZ, navedeno delo, str. 524.
¹³ DZ v 233. členu določa: Z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in obveznosti po tem zakoniku, ki so združljive z namenom rejništva, če zaradi varovanja koristi otroka na podlagi tega zakonika ni odločeno drugače. Po odvzemu otroka in namestitvi v rejništvo starši ne morejo več skrbeti za njegovo otrokovo nego in varstvo otroka, ker so to osnovne obveznosti rejnika, določene v rejniški pogodbi. Rejniku gre tudi skrb za otrokov razvoj, varovanje, oskrbovanje in vzgojo otroka. Po drugi strani je staršem/skrbniku pridržana pravica, da dajo svoje soglasje za najpomembnejše vzgojne ukrepe rejnika, ostane jim tudi upravičenje, da upravljajo z otrokovim premoženjem in da zastopajo otroka v premoženjskih zadevah ter druga posebna upravičenja, ki izvirajo iz starševske skrbi, in upravičenja, ki izhajajo neposredno iz razmerja starši - otrok, predvsem tista, s katerimi vplivajo na otrokov družinski status, na primer upravičenje, da dajo privolitev za posvojitev otroka. Glej Komentar DZ, Novak, B. (ur.), navedeno delo, str. 765 - 766.
¹⁴ Postopek za postavitev pod skrbništvo lahko sodišče sicer začne tudi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 113. člena ZNP-1), pri čemer gre predvsem za možnost, ki jo ima sodišče na voljo ob odločanju v drugih postopkih. Tako Komentar DZ, Novak, B. (ur.), navedeno delo, str. 482.

*********************

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA MAG. MATEJA ČUJOVIČA:

Povezava na PDF dokument