VSL Sodba PRp 491/2023

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženca ustavi.

II. Stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

1Okrajno sodišče v Cerknici je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po sedmem odstavku 66. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), za kar mu je izreklo globo v znesku 500,00 EUR (točka I izreka). Odločilo je še, da se stranska sankcija odvzema predmeta, osebnega avtomobila znamke in tipa Peugeot 308, last obdolženca, ne izreče (točka II izreka); obdolženec pa mora na podlagi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) plačati stroške postopka iz prvega odstavka 143. člena ZP-1: sodno takso v znesku 50,00 EUR, stroške odvoza vozila v znesku 346,48 EUR, stroške hrambe vozila v znesku 663,46 EUR in stroške za tolmača v znesku 53,95 EUR ter ostale stroške, če bodo priglašeni po izdaji sodbe in o katerih bo sodišče odločilo s posebnim sklepom (točka III izreka).

2Proti sodbi vlaga obdolženec po zagovorniku pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku iz 5. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni ter postopek o prekršku ustavi, podredno predlaga, da mu ne naloži plačila stroškov odvoza ter hrambe vozila in bodočih še neznanih stroškov oziroma mu omogoči plačilo globe v polovičnem znesku.

3Pritožba je utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov sodbe in pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami višje sodišče ugotavlja, da pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje z besedilom v točki I izreka izpodbijane sodbe bistveno prekoračilo besedilo iz obdolžilnega predloga glede dejanskega stanja prekrška tako, da ni podane identitete med tenorjem obtožbe in izrekom sodbe, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

5V drugem odstavku 132. člena ZP-1 je določeno, da se sme sodba o prekršku nanašati samo na osebo, ki je obdolžena (subjektivna identiteta), in samo na dejanje, ki je predmet obdolžilnega predloga (objektivna identiteta). S tem je tudi v prekrškovnem postopku (enako kot v kazenskem postopku) uzakonjeno obtožno načelo. Objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo v rednem sodnem postopku pomeni, da mora biti sodba vezana izključno na dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu. Nihče ne more biti spoznan za odgovornega za prekršek, če za to dejanje zoper njega ni bil podan obdolžilni predlog pristojnega predlagatelja. Vprašanje objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sodbo je zelo sporno tudi v kazenskem postopku; toliko bolj je sporno v rednem postopku o prekršku, v katerem predlagatelj postopka praviloma sploh ne sodeluje in postopka niti ne spremlja. Sodna praksa na kazenskem področju dopušča spremembe sodbe v bistvenih delih le, če so obdolžencu v korist, pri tem pa se ne sme dejanja, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, spremeniti v neko popolnoma drugo dejanje; v sodbi so dopustne spremembe, ki niso pravno relevantne niti za prekršek niti za obdolženca, npr. sprememba, ki pomeni samo jasnejšo in natančnejšo konkretizacijo dejanja. Vrhovno sodišče RS je v sodbi IV Ips 42/2008 z dne 8. 7. 2008 tako navedlo, da objektivne identitete ni mogoče široko razlagati, če je to v škodo obdolženca, zato sodišče ne more spremeniti opisa prekrškovnega dejanja tako, da bi prav ta sprememba povzročila hujšo pravno kvalifikacijo, kot bi izhajala iz opisa dejanja v obdolžilnem predlogu (lahko se odvzame kakšen konstitutivni znak ali kakšna kvalifikatorna okoliščina). Takšna sprememba bi bila sicer v skladu z načelom iskanja materialne resnice, zato pa bi občutno posegla v pravice obrambe in načelo akuzatornosti. Smiselno bi takšna sprememba pomenila, da je sodišče v tem delu prevzelo vlogo pregona, obdolženec pa bi bil prikrajšan za obrambo glede tega dela.

6Prvostopenjsko sodišče je 5. 12. 2022 prejelo obdolžilni predlog Policijske postaje Cerknica št. 2240-215/2022/6 (3E6918-69) s 5. 12. 2022. Predlagatelj je obdolženčevo dejanje (upoštevajoč opis pravilno) pravno kvalificiral kot prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1. Na prvi strani obdolžilnega predloga so navedeni obdolženčevi podatki (A. A., EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča), podatki o prekršku (3. 12. 2022 ob 22.45 uri, Cesta 6, C.); v rubriki "Opis dejanja in dokazi" na drugi strani obdolžilnega predloga pa je navedeno, da je obdolženec 3. 12. 2022 ob 22.35 uri v javnem cestnem prometu vozil osebni avtomobil iz smeri C. proti M. brez veljavnega vozniškega dovoljenja; pri kontroli je bilo ugotovljeno, da voznik - obdolženec stalno prebiva na naslovu Ulica 43, UE C.; preko evidenc je bilo ugotovljeno, da voznik ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji, saj je policistom izročil vozniško dovoljenje Avstralije, ki je poteklo 13. 4. 2022; navedene so priloge: potrdilo o zasegu predmetov, zapisnik o primopredaji vozila, vozniško dovoljenje št. 000 (avstralsko vozniško dovoljenje) ter potrdilo o odvzemu vozniškega dovoljenja (priloge A1 do A3 spisa).

7Okrajno sodišče v Cerknici je nato z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 66. člena ZVoz-1, ker je 3. 12. 2022 ob 22.40 uri v cestnem prometu vozil osebni avtomobil in je ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 66. člena ZVoz-1, saj se je kot državljan Republike Slovenije, ki je stalno prebival v Avstraliji in je prišel v Republiko Slovenijo, kjer ima od 28. 6. 2010 prijavljeno stalno prebivališče, vozil z vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ Viktorije, Zvezne države Avstralije, čeprav je od dneva prijave njegovega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji preteklo že več kot dve leti, zato njegovo tuje vozniško dovoljenje na območju Republike Slovenije ni bilo več veljavno in z njim v cestnem prometu na območju Republike Slovenije motornih vozil kategorije B, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, ni imel pravice voziti.

8Na podlagi sedmega odstavka 66. člena ZVoz-1 se z globo najmanj 500,00 EUR za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom tega člena. Obdolžencu se očita kršitev drugega odstavka 66. člena ZVoz-1, ki določa: "Državljan Republike Slovenije, ki začasno ali stalno prebiva ali je prebival v tujini in pride začasno ali stalno v Republiko Slovenijo, sme z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, voziti tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer dve leti od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji."

9Kot je navedeno v razlogih izpodbijane sodbe (točka 7 obrazložitve), sodišče ni vezano na pravno opredelitev prekrškovnega organa (predlagatelja postopka o prekršku) v obdolžilnem predlogu.

10Vendar v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče ni spremenilo le pravne kvalifikacije prekrška, temveč je v škodo obdolženca spremenilo opis dejanja, ki je naveden v obdolžilnem predlogu. V opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe je namreč dodalo zakonske znake prekrška po sedmem odstavku 66. člena ZVoz-1: da je obdolženec stalno prebival v Avstraliji in je prišel v Republiko Slovenijo, kjer ima od 28. 6. 2010 prijavljeno stalno prebivališče oziroma da je od dneva prijave njegovega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji preteklo že več kot dve leti, čeprav predlagatelj postopka v obdolžilnem predlogu teh zakonskih znakov prekrška po sedmem odstavku 66. člena ZVoz-1 ni navedel.

11Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi v bistvenih delih v škodo obdolženca spremenilo opis dejanja iz obdolžilnega predloga. Dejanje, ki je opisano v obdolžilnem predlogu, je namreč z dopolnitvijo zakonskih znakov prekrška spremenilo v drugo dejanje. S tem je bil zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračen in je podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

12Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi in je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavilo na podlagi 8. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 (točka I izreka) ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun (točka II izreka).

13Ker je višje sodišče ugodilo pritožbi in postopek o prekršku zoper obdolženca ustavilo, se ni opredeljevalo do (ne)utemeljenosti drugih navedb pritožbe.