VSC Sklep II Ip 288/2024

I. Pritožba vodilnega upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II.-a) točki izreka, kolikor se nanaša na stroške vodilnega upnika.

II. Pritožba osmega upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II.- d) točki izreka sklepa sodišča prve stopnje.

III. Vodilni upnik, osmi upnik in drugi upnik krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo dolžniku, da mora vodilnemu upniku plačati 559,98 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, [...] (I. točka izreka). Iz kupnine 99.734,00 EUR, prejete s prodajo celote nepremičnine ID znak: parcela 569/1, je poplačalo: a) izvršilne stroške vodilnega upnika 3.656,08 EUR, v presežku jih je zavrnilo, […], b) davek na promet nepremičnin 1.955,57 EUR, c) za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino 3.804,29 EUR, d) iz preostanka kupnine 84.999,37 EUR delno terjatev drugega upnika (II. točka izreka). Ugotovilo je, da se iz prejete kupnine 99.734,00 EUR najprej poplačajo izvršilni stroški upnikov. Izvršilne stroške vodilnega upnika predstavljajo stroški, odmerjeni s sklepom o izvršbi […]. V presežku nad navedenim zneskom je zavrnilo priglašene stroške vodilnega upnika, saj ne predstavljajo stroškov, ki se prednostno poplačajo iz kupnine oziroma ne izhajajo iz podatkov spisa. Glede na vrstni red vpisa zastavnih pravic je iz kupnine poplačalo terjatev drugega upnika, ki na podlagi vloge z dne 18. 3. 2024 na 27. 3. 2024 znaša 291.937,69 EUR. Navedena terjatev se poplača delno. Terjatve preostalih upnikov in zastavnih upnikov se zaradi izčrpanosti kupnine ne poplačajo.

O pritožbi vodilnega upnika:

2Zoper II.-a) točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na stroške vodilnega upnika, vlaga pritožbo vodilni upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje ter posledično napačno uporabilo materialno pravo, ko mu ni priznalo, da se iz kupnine poplačajo tudi izvršilni stroški: 150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po sklepu z dne 9. 1. 2019 - priznani stroški izvršitelja, 964,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na podlagi sklepa z dne 25. 5. 2022 - priznani stroški za cenitev cenilke, 210,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na podlagi sklepa z dne 23. 11. 2021 - priznani stroški po sklepu o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom rubežem denarne terjatve do Republike Slovenije in Furs. Ti stroški so bili s strani sodišča priznani kot nadaljnji izvršilni stroški, vodilni upnik pa je na razdelitveni narok te stroške pravočasno priglasil.

3Ostali upniki in dolžnik niso odgovorili na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne drži očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da sodišče ni obrazložilo zakaj vodilni upnik ni upravičen do preostalih stroškov, da je zgolj pavšalno zapisalo, da je priglašene stroške v presežku zavrnilo, saj ne predstavljajo stroškov, ki se prednostno poplačajo iz kupnine oziroma ne izhaja iz podatkov spisa, da je zagrešilo kršitev 14. točke drugega odstavka 339 člena ZPP, da je ugotovitev sklepa, da podatki ne izhajajo iz spisa, v nasprotju z listinami - sklepi, ki se nahajajo v spisu. Obrazložitev sodišča prve stopnje je v tem delu zadosti obrazložena, da se jo da preizkusiti in ni protispisnosti. Pri presoji gre pravzaprav za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ali je vodilni upnik upravičen do poplačila določenih stroškov iz kupnine za prodano nepremičnino.

6Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na 1. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ o prednostnem poplačilu stroškov izvršilnega postopka. To prednostno poplačilo pa ne zajema vseh stroškov, ki so kadarkoli nastali določenemu upniku in v katerihkoli izvršilnih zadevah zoper istega dolžnika. Določbe prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.¹ To pomeni, da iz kupnine za prodano nepremičnino vodilni upnik ne more prejeti poplačila stroškov za delo izvršitelja v premičninski izvršbi in za nadaljevanje izvršbe z rubežem denarne terjatve.

7Tudi preostali stroški vodilnega upnika za cenitev nepremičnine se niso nanašali na konkretno nepremičnino parcelna št. 569/1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi prodajalo tri nepremičnine parcelna št. 567/3, 567/7, 569/1, uspešno je prodalo samo slednjo. Pritožbeno sporni stroški 964,93 EUR so se po cenitvi z dne 15. 4. 2022 nanašali na nepremičnino parcelna št. 567/5, na njej stavbo ID št. ... s tremi deli stavbe. Izvršba na te nepremičnine deli stavbe št. 1811-1, 1811-2 in 1811-3 je bila ustavljena s sklepom z dne 28. 3. 2024 zaradi začetka stečajnega postopka nad prvim dolžnikom. Upniki, med njimi tudi vodilni, so po istem sklepu ohranili ločitveno pravico na nepremičnini. O njihovem poplačilu, kar pomeni tudi o stroških cenitve vodilnega upnika, bo odločeno v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo presežne priglašene stroške vodilnega upnika.

O pritožbi osmega upnika:

8Zoper II.- d) točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo osmi upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je iz podatkov spisa, predloga za izvršbo z dne 7. 2. 2019, razvidno, da je podlaga izterjavi verodostojna listina ″izpisek iz knjigovodske evidence št. 64012185‶ in se nanaša na posel s partijo št. 64012185. S podatki spisa, tudi predloga za izvršbo, je sodišče seznanjeno. Iz podatkov zemljiške knjige je razvidno, da gre pri hipoteki, vknjiženi v korist osmega upnika, to je hipoteki v prvem vrstnem redu z učinkovanjem od 24. 2. 2016, za vknjižbo na podlagi notarskega zapisa SV 94/16 z dne 24. 2. 2016 in gre za zavarovanje po pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 64012185. Da je ta hipoteka vknjižena v zavarovanje terjatve po pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 64012185, je v zemljiški knjigi razvidno tako iz postavke ″dodatni opis‶ pri hipoteki, kot iz zaznambe neposredne izvršljivosti pri hipoteki. Na podlagi primerjave dokumentov (partije, pogodbenih obresti itd.) je razvidno, da gre pri s hipoteko zavarovani terjatvi in terjatvi, izterjevani v izvršilnem postopku, za isto terjatev. Sodišče bi moralo upoštevati, da 11. 3. 2024 priglašena terjatev osmega upnika 57.075,59 EUR predstavlja tudi terjatev, zavarovano s hipoteko v prvem vrstnem redu in to terjatev poplačati v prvem vrstnem redu pred poplačilom terjatve drugega upnika. Če je bilo sodišču ob priglasitvi terjatve, stanja spisa in podatkov iz zemljiške knjige nerazumljivo, bi moralo osmega upnika pozvati k dopolnitvi vloge oziroma na podlagi materialnega procesnega vodstva k podaji dodatnih pojasnil v zvezi s priglašeno terjatvijo.

9Drugi upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je osmi upnik na razdelitveni narok prijavil terjatve po treh izvršilnih naslovih, med drugim po pravnomočnem sklepu o izvršbi, kjer je v prijavi z dne 11. 3. 2024 pod točko 1 navedel terjatev na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah VL 12580/2019 z dne 15. 2. 2019, ki je postal pravnomočen 1. 3. 2019 in navedel višino 57.075,59 EUR. Iz vpogleda v zemljiško knjigo je mogoče brez dvoma ugotoviti, da je za terjatev vknjižena hipoteka, ki je vpisana s kasnejšim vrstnim redom kot hipoteka drugega upnika, slednja je vpisana na drugem mestu. Osmi upnik ni prijavljal terjatve po katerikoli drugi ID pravice/zaznambe, temveč ..., zato se sklicevanje na hipoteko ID pravice/zaznambe ... izkaže za neutemeljeno. Kolikor bi osmi upnik priglašal terjatev po navedeni hipoteki, bi moral to navesti v prijavi. Za terjatev pod hipoteko ID pravice/zaznambe ... je osmi upnik pogodbeni hipotekarni upnik, ki bi moral ustrezno specificirati in identificirati višino ter vrstni red terjatve. Navesti bi moral podatke, ki omogočajo identifikacijo in preizkus terjatve, nadalje, ali je terjatev identična terjatvi, v zavarovanje katere je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka. Tega ni storil, saj je priglasil terjatev na podlagi verodostojne listine. Vse navedbe, ki jih osmi upnik podaja v pritožbi ter dokazi, so prepozni oziroma predstavljajo pritožbeno novoto, ki je sodišče ne bi smelo dopustiti.

10Pritožba ni utemeljena.

11Osmi upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi ga moralo, če je bilo pri priglasitvi terjatve stanje spisa in podatkov iz zemljiške knjige nerazumljivo, pozvati k dopolnitvi vloge oziroma na podlagi materialnega procesnega vodstva k podaji dodatnih pojasnil v zvezi s priglašeno terjatvijo. Sodišču prve stopnje ni bilo ničesar nerazumljivega, saj je bila prijava terjatve osmega upnika jasna, nedvoumna. Ta je celo dvakrat priglasil terjatev, ker je sodišče prve stopnje dvakrat opravilo razdelitveni narok.² Osmi upnik je prvič priglasil terjatev z vlogo z dne 18. 9. 2023 za razdelitveni narok 20. 9. 2023 in drugič z vlogo z dne 11. 3. 2024 za narok 27. 3. 2024. V obeh je med drugim prijavil terjatev na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah VL 12580/2019 z dne 15. 2. 2019 in specificiral glavnico, zamudne obresti, izvršilne stroške z zamudnimi obrestmi in skupen znesek. Ta terjatev je bila vknjižena s hipoteko v zemljiški knjigi v vrstnem redu za hipoteko drugega upnika.

12Nadalje osmi upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu ni bila dana možnost priglasitve terjatve, da je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je bil na razdelitveni narok vabljen zgolj kot izvršilni upnik, ne pa tudi kot hipotekarni upnik ter da je prejel zgolj eno vabilo na razdelitveni narok. Ali je osmi upnik izvršilni ali hipotekarni upnik, ni relevantno. Bistveno je, da je nesporno prejel celo dve vabili na dva razdelitvena naroka. V vabilih je sodišče opozorilo upnike na določbe 195. do 200. člena ZIZ in četrtega odstavka 189. člena ZIZ v zvezi z 200.a in 200.b členom ZIZ. Vabilo je bilo tipizirano za vse upnike in v zakonu ni zahteve, da bi moral biti hipotekarni upnik deležen posebnega pouka.

13Osmi upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu ni vročilo zapisnika o razdelitvenem naroku. V obeh priglasitvah terjatev je obvestil sodišče, da na narok ne bo pristopil. Seznanjen je bil z datumom in je lahko zahteval vročitev zapisnika.

14Kot je bilo povzeto, je osmi upnik v obeh prijavah terjatve v relevantnem delu prijavil terjatev na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah VL 12580/2019 z dne 15. 2. 2019. V prijavah terjatve ni zatrjeval identitete dveh hipotek in pravilnega upoštevanja hipoteke v prvem vrstnem redu.

15Prvi odstavek 208. člena ZIZ sicer res določa, da o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona, odloči sodišče s sklepom po opravljenem naroku. Pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Vendar to ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje namesto stranke iskati po spisu in zemljiški knjigi, ali ima njena priglašena terjatev dvakrat vknjiženo hipoteko v zemljiški knjigi in ali ima katera vknjižba hipoteke boljši vrstni red, kot ga je zatrjevala v prijavi terjatve. To je stvar skrbnosti stranke.

16V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 207. člena ZIZ v vabilu sodišče osebe opozori, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila. Na naroku se razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona. Zaradi nezatrjevanega boljšega vrstnega reda terjatve osmega upnika ostali upniki, konkretno drugi upnik, ki je bil delno poplačan z izpodbijanim sklepom, niso mogli na razdelitvenem naroku prerekati do takrat zatrjevanega vrstnega reda osmega upnika. Z upoštevanjem prepozno zatrjevane identitete bi sodišče odvzelo ostalim upnikom pravico do izpodbijanja terjatve oziroma vrstnega reda iz 201. člena ZIZ. Ta v prvem in tretjem odstavku določa, da upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku.

17Končno to pomeni, da so neupoštevne pritožbene novote navedbe osmega upnika, ki se nanašajo na identiteto dveh hipotek in pravilno upoštevanje prvega vrstnega reda. V pritožbi ni pojasnil zakaj teh navedb ni mogel podati pravočasno v dveh prijavah terjatev za razdelitvena naroka (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno poplačalo drugega upnika, ki je zatrjeval in izkazal prej vknjiženo zastavno pravico kot osmi upnik.

Končna odločitev in o stroških tega pritožbenega postopka:

18V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih.

19Vodilni upnik in osmi upnik sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

20Tudi drugi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni, vsaj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Sklepa VSC I Ip 47/2015, VSL I Ip 742/2022.
² Na prvem naroku je vodilni upnik prerekal terjatev drugega upnika in sodišče mu je dodelilo rok, da se izjavi o vlogi vodilnega upnika in predloži dokazila. Zato je preložilo razdelitveni narok.