VSL Sodba II Cp 407/2024

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

Tožena stranka je dolžna tožečim strankam plačati 716,75 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska:

- 19,86 EUR od 23. 8. 2021 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 23. 9. 2021 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 25. 10. 2021 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 22. 11. 2021 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 23. 12. 2021 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 23. 2. 2022 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 24. 3. 2022 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 22. 4. 2022 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 25. 5. 2022 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 22. 6. 2022 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 22. 7. 2022 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 22. 8. 2022 dalje do plačila,

- 58,03 EUR od 22. 9. 2022 dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 619,50 EUR pravdnih stroškov, vključno z izvršilnimi in pritožbenimi, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, etažnih lastnikov v stavbi na naslovu A., ki od toženke terjajo vplačilo njenega neplačanega obveznega prispevka v rezervni sklad, glede na njen delež po veljavnem razdelilniku. Tako je odločilo, ker je presodilo, da bi morali tožniki oz. upravnik, ki jih zastopa, zahtevati izpolnitev od toženke na poseben fiduciarni račun, saj se s sredstvi rezervnega sklada po zakonu ne sme razpolagati v nobene druge namene.

2Zoper sodbo se tožniki pritožujejo in predlagajo njeno spremembo oz. razveljavitev. Navajajo, da so v dopolnitvi tožbe navedli, da zahtevajo izpolnitev na TRR, ki je TRR rezervnega sklada, česar toženka ni prerekala. To zadosti zahtevi iz 42. čl. SZ-1. Če je bilo sodišče še vedno mnenja, da je tožba skupaj z dopolnitvijo nesklepčna, bi moralo tožnike pozvati k popravi, tako pa jih je prikrajšalo za pravico do izjave in sodnega varstva. Gre za sodbo presenečenja, saj so navedli vsa potrebna dejstva, ki utemeljujejo njihov zahtevek.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Najprej je treba ugotoviti, da je med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe bistveno nasprotje, saj sodišče pojasnjuje, da je tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je tožeča stranka izpolnitev zahtevala na račun, ki ni fiduciarni, zaradi česar je bilo treba spričo narave teh sredstev (terjatve) zahtevek zavrniti, vendar navedeno iz zavrnjenega zahtevka ne izhaja. Tožbeni zahtevek nikjer ne vsebuje navedbe računa, kamor naj se dolg nakaže.

6Pritožbeno sodišče je zato odpravilo ugotovljeno kršitev, ki jo je storilo sodišče prve stopnje, tako da je upoštevalo podane navedbe tožnice in njen zahtevek, kot se ta glasi po dopolnitvi tožbe (glej str. 5, list 69), in izpodbijano sodbo spremenilo ter tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo (6. al. 358. čl. ZPP).

7Tožniki kot etažni lastniki imajo namreč pravico zahtevati od etažnega lastnika, ki ne vplačuje ustreznega deleža sredstev v rezervni sklad, da ta sredstva vplača (41. čl. SZ-1). Drži, da vodenje sredstev računa rezervnega sklada ureja Stanovanjski zakonik (SZ-1) v 42. čl., kot sledi: (1) Upravnik mora zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. (2) Če upravnik opravlja upravniške storitve za več večstanovanjskih stavb, mora za sredstva rezervnega sklada voditi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo. (3) Če izvaja upravnik vplačila etažnih lastnikov preko svojega transakcijskega računa, mora najkasneje v roku 10 dni od vplačila posameznega etažnega lastnika odvesti sredstva, vplačana za namen rezervnega sklada, na transakcijski račun rezervnega sklada. (4) Izvršbo na sredstva rezervnega sklada je mogoče dovoliti le do višine sredstev, ki so jih zbrali etažni lastniki tiste večstanovanjske stavbe, zoper katero teče izvršba, kar je razvidno iz knjigovodske evidence po drugem odstavku tega člena.

8O navedenem v prejšnji točki ni nobenega dvoma ne spora. Vendar pa bi bilo preuranjeno kar domnevati, da bo upravnik kršil zakon, če bo v imenu etažnih lastnikov izterjal manjkajoča sredstva od etažnega lastnika, ki ni vplačal ustreznega deleža v rezervni sklad. Nezakonitega razpolaganja upravniku dejansko ne bi mogla preprečiti niti izpolnitev na poseben transakcijski račun. Ni pa sama izterjava neplačanih sredstev že (nezakonito) razpolaganje. Iz tega razloga se torej vsebinsko utemeljenega zahtevka za plačilo dolgovanih sredstev etažnega lastnika v rezervni sklad ne sme zavrniti.

9Ker ni bilo dvoma, da toženka dolguje sredstva v rezervni sklad, katerih višine niti ni konkretno oz. obrazloženo prerekala, je bilo treba tožbenemu zahtevku, kot se glasi, v celoti ugoditi.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Tožeča stranka je v pravdi uspela, zato je upravičena do povračila svojih stroškov, in sicer 200 točk po Odvetniški tarifi za sestavo tožbe, 250 točk za sestavo pritožbe, oboje povečano za DDV ter materialne stroške, sodno takso 58 EUR za tožbo ter 102 EUR za pritožbo, skupaj 494,80 EUR, poleg tega pa še že odmerjene izvršilne stroške 124,70 EUR, skupaj torej 619,50 EUR. Priznane stroške mora toženka tožeči stranki plačati v 8 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. v zvezi s 4. odst. 458. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).