VSL Sklep IV Cp 1656/2024

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 16. 7. 2024 z naslednjo vsebino:

"1. A. A. mora v primeru svoje odsotnosti mld. otroka po naslednjem vrstnem redu zaupati v varstvo:

a. očetu B. B.,

b. mami B. B., C. B., EMŠO: …

c. katerikoli drugi osebi pa le pod pogojem, če o tem A. A. očeta B. B. najmanj en dan prej obvesti, ter ji ta preko SMS sporoči, da se strinja s tem, da sta otroka v določenem časovnem obdobju v varstvu pri določeni osebi.

2A. A. se prepove, da bi na naslovu F., ali morebitnem drugem prebivališču A. A., v času, ko sta mld. Č. B. in D. B. pri njej v varstvu, v stanovanje vstopal očim E. E.

3Za primer kršitev obveznosti iz 2.c in točke 3 tega sklepa, se A. A. izreče denarna kazen v višini 1.000 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti.

4Ta začasna odredbo vstopi v veljavi takoj in traja še 30 dni po izvršljivosti sodne odločbe o glavni stvari, v primeru vloženega izrednega pravnega sredstva pa do 30 dni od prejema odločitve sodišča, ki bo odločalo o vloženem izrednem pravnem sredstvu."

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredni zahtevek predlagatelja za izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, ki se glasi:

"1. G.¹ A. se prepove, da očim E. E. vstopa v stanovanje A. A. na naslovu F., ali morebitnemu drugemu prebivališču A. A., ali se temu stanovanju približevati na razdaljo manjšo od 300 metrov, vse v času, ko se na naslovu nahajata mld. Č. B. in D. B., se zadržuje in približuje Osnovni šoli H. na razdaljo manjšo od 300 metrov, se zadržuje in približuje vrtcu mld. D. B., navezuje stike z mld. otrokoma Č. B. in D. B. na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb, ali vzpostavlja vsakršno srečanje z navedenima otrokoma ob prisotnosti ali odsotnosti G. A.

2Za primer kršitev obveznosti iz točke 1 tega sklepa, se A. A. izreče denarna kazen v višini 1.000 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti."

2Zoper del izpodbijanega sklepa, v katerem je sodišče zavrnilo predlagano začasno odredbo, se je pravočasno pritožil predlagatelj, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Utemeljitev sodišča prve stopnje, da verjame prepričljivim navedbam nasprotne udeleženke, da z neprimernimi ravnanji E. E. do mld. Č. B. ni bila seznanjena vse do 13. 6. 2024, je nelogična in neobrazložena. Sodišče pavšalno zaključi, da so navedbe (ne izpoved) nasprotne udeleženke prepričljive, umanjka pa kakršnakoli omemba navedb predlagatelja, ki je prepričljivo opozarjal na popolno nezavedanje nasprotne udeleženke o tem, kaj se dogaja Č. B., ko nje ni doma ter njen malomaren odnos do varstva otrok. Nasprotna udeleženka je izpovedala, da ni nikoli opazila nobenih znakov neprimernega vedenja do Č. B., zanikala je tudi, da bi imel E. E. težave z alkoholom, o čemer se sodišče v izpodbijanem sklepu ni niti izreklo. Neverjetno je, da nasprotna udeleženka ne bi vedela, da ima nekdo, ki živi z njo, težave z alkoholom, zato so posledično neverjetne in najverjetneje izmišljene tudi navedbe nasprotne udeleženke, da ni nikoli opazila nobenih znakov, da bi se E. E. do Č. B. neprimerno vedel. Navedeno ustrezno prikaže pomanjkanje realne ocene nasprotne udeleženke o resnosti situacije in njeno malomarnost v zvezi z zaščito mladoletnih otrok. Ob ustrezni in življenjsko logični presoji navedb nasprotne udeleženke bi sodišče moralo priti do edinega zaključka, in sicer, da navedbe služijo le potrebam predmetnega postopka in da se je nasprotna udeleženka dejansko zavedala ali pa bi se vsaj morala zavedati, da ima E. E. težave z alkoholom in da ni primeren za varstvo otrok. V tej luči je treba interpretirati tudi pomanjkanje senzibilnosti nasprotne udeleženke za znake spolnega nasilja, ki jih je kazala njena hči in najverjetneje tudi E. E. Sodišče bi moralo za zaščito mladoletnih otrok izreči ustrezno začasno odredbo. Edini cilj predlagatelja je namreč zaščita mladoletnih otrok. V trenutni situaciji pa predlagatelj in tudi država nimata nobenega načina, da bi se lahko prepričala, ali se bo nasprotna udeleženka držala prepovedi vstopa E. E. v njihovo stanovanje. Izpodbijani sklep je nezakonit tudi v delu, kjer sodišče navaja, da naj bi predlagatelj navedel le, da se ne strinja z mnenjem CSD in ni konkretiziral, v čem je mnenje CSD nepopolno, nelogično ali pa samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju. Predlagatelj je navedel, da CSD drugače interpretira preteke dogodke in da je nasprotna udeleženka v preteklosti nedvomno izkazala visoko stopnjo malomarnosti pri varstvu otrok, predvsem s tem, ko je mld. otroka zaupala v varstvo spolnemu prestopniku, in da predlagatelj ne more slediti mnenju CSD, da v konkretnem primeru ne gre za stopnjo ogroženosti, ki bi zahtevala posredovanje sodišča. Predlagatelj je v pripombah na mnenje tudi opozoril, da je mnenje CSD skopo in vsebinsko prazno, zaradi česar nanj niti ni mogel bolj konkretno odgovoriti. Glede na skopo mnenje je predlagatelj povsem ustrezno opozoril na nelogičnosti v samem mnenju.

3Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Pojasnjuje, da je takoj, ko je izvedela za domnevno spolno nadlegovanje izselila E. E. iz stanovanja, vzela ključe in preprečila vsakršno komunikacijo med njim in otrokoma. S temi ukrepi je preprečila nadaljnje možnosti za ogrožanje mld. Č. B., zato začasna odredba ni potrebna. Pred tem ni mogla vedeti za domnevno spolno nasilje, saj ji mld. Č. B. tega ni povedala.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženca sta nekdanja zakonca in starša otrok D. B. in Č. B. S sklepom in sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani II N 1147/2022, II N 1532/2023 z dne 8. 12. 2023, je sodišče zakonsko zvezo razvezalo, udeleženca pa sta se med drugim dogovorila, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi; da stiki med očetom in otrokoma potekajo vsak drugi vikend od petka do ponedeljka zjutraj ter vsak ponedeljek do torka zjutraj, kot tudi med počitnicami in prazniki; oče se je zavezal, da otrok ne bo vozil na kateremkoli motornem prevoznem sredstvu, brez predhodne odobritve matere; dogovorjen je bil tudi način plačevanja preživnine.

6Predlagatelj je 16. 7. 2024 vložil predlog za spremembo stikov in hkrati podal predlog za izdajo začasne odredbe ter podreden predlog za izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Navedel je, da je izvedel, da je hči Č. B. v šoli podala prijavo spolnega nasilja, ki naj bi ga nad njo 10. 6. 2024 izvajal partner nasprotne udeleženke E. E. Do spolnega nasilja je prišlo v odsotnosti nasprotne udeleženke, ki za čas svoje daljše odsotnosti otrokoma ni zagotovila ustreznega varstva in poskrbela za njuno varnost. Zaradi tega je predlagal izdajo začasne odredbe z vsebino, ki izhaja iz 1.1 točke predmetnega sklepa in je bila z izpodbijanim sklepom zavrnjena.

7Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop.² Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka.

8Tudi po presoji pritožbenega sodišča ni verjetno³ izkazano, da bi bila mladoletna otroka udeležencev (še vedno) tako ogrožena, da bi bila potrebna izdaja predlagane začasne odredbe. Sodišče prve stopnje se je pri oceni ogroženosti oprlo na poročilo in mnenje CSD z dne 23. 7. 2024, navedbe v njima pa se v skladu s 108. členom ZNP-1 štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.

9V poročilu CSD so dogodki oziroma spolno nasilje nad Č. B. ter potek postopka (pogovor s kriminalisti, materjo, Č. B., Č. B. opis dogodkov) le povzeti, zato ni res, da CSD dogodke drugače interpretira. Iz mnenja pa izhaja, da Č. B. trenutno ni ogrožena, ker je mati izvedla ustrezne ukrepe za zaščito otrok, to je izselila E. E., se zavezala k preprečevanju posredne in neposredne komunikacije med E. E. in Č. B. ter se zavezala, da bo E. E. vzela tudi ključe stanovanja. Mnenje torej ni vsebinsko prazno, kot navaja pritožnik, ki niti v pripombah na mnenje CSD niti sedaj v pritožbi ne trdi, da nasprotna udeleženka ni sprejela ukrepov za zaščito otrok ali pa da ti niso zadostni ali ustrezni. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem še pravilno poudarilo, da imajo v skladu s 154. členom DZ starši pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe za varstvo pravic in koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka. Ker je v tej fazi postopka z verjetnostjo ugotovljeno, da je mati ustrezno ukrepala, trenutno ni verjetno izkazano, da bi bila Č. B. ogrožena, zato tudi ni podana temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ.

10Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki skušajo prikazati, da je povsem neverjetno, da mati ne bi vedela, da ima E. E. težave z alkoholom, kar po mnenju pritožnika posledično pomeni, da tudi ni verjetno, da ne bi opazila znakov njegovega neprimernega vedenja do Č. B. Sodišče prve stopnje je res verjelo navedbam (udeleženca postopka nista bila zaslišana) nasprotne udeleženke, vendar so bile le te prepričljive, logične in konsistentne. Č. B. se je o spolnem nasilju zaupala šolski svetovalki, kateri je tudi povedala, da se ni želela izpovedati materi, ker se je bala, da bi bila nanjo jezna in ker noče uničiti njenega odnosa z očimom. Poleg tega je do spolnega nasilja vedno prihajalo v času materine odsotnosti, zato ni neživljenjsko in neverjetno, da mati o tem do 13. 6. 2024 ni nič vedela.

11Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve.

¹ Verjetno pravilno A. A.
² Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, Up-410/01.
³ Skladno s 100. členom ZNP-1 se tudi za izdajo začasne odredbe postopek za varstvo koristi otrok vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju. To pomeni, da je postopek za izdajo začasne odredbe hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih.