VSRS Sklep X DoR 104/2024-8

Predlog se zavrže glede prvega vprašanja, v preostalem delu se zavrne.

1Upravno sodišče je zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 704-20/2023-2030-51 z dne 1. 12. 2023, s katero je toženka na prosto notarsko mesto v Gornji Radgoni imenovala stranko z interesom.

2V obrazložitvi je s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča navedlo, da metodologijo ocenjevanja strokovne usposobljenosti kandidatov po posameznih kriterijih v bistvenem določajo 10. a člen Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) ter 2., 5. in 8. člen Pravilnika o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (Ur. list RS, št. 20/2022, v nadaljevanju Pravilnik). Od komisije zato ni mogoče zahtevati, da v vsakem izbirnem postopku posebej izdela in kandidatom vnaprej predstavi še podrobnejšo metodologijo ocenjevanja. Odločitev, kako podrobno (če sploh) bo razčlenila pravila ocenjevanja, je namreč v avtonomni presoji komisije, subjektivno vrednotenje znanja kandidatov s strani članov komisije pa ne more biti predmet sodne presoje. Obravnavani izbirni postopek in ocenjevanje kandidatov je torej potekalo v skladu z 10.a členom ZN, pri čemer je komisija upoštevala tudi vse relevantne okoliščine. Presodilo je tudi, da je odločba obrazložena na način, kot izhaja iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3Tožnica je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem izpostavlja tri vprašanja:

◦ Kako mora biti obrazložena odločba v postopku imenovanja kandidata za notarja na prosto notarsko mesto, in sicer:

- ali zadošča, da se v odločbo o imenovanju kandidata na prosto notarsko mesto, v obrazložitvi odločbe, navede zgolj ime in priimek kandidata, ki je med vsemi kandidati izkazal najvišjo raven strokovne usposobljenosti, skupno število doseženih točk oziroma ocene strokovne usposobljenosti, število doseženih točk oziroma ocene po posameznih kriterijih strokovne usposobljenosti, brez navedbe razlogov in uporabljenih meril za dodelitev števila točk oziroma ocene po posameznih kriterijih strokovne usposobljenosti, torej iz kandidatovega strokovnega znanja, izkušenj in veščin,

- ali je potrebno v odločbo o imenovanju kandidata na prosto notarsko mesto, v obrazložitvi odločbe, navesti razloge za odločitev oziroma izbiro, da je imenovani kandidat izkazal najvišjo raven strokovne usposobljenosti z navedbo oziroma pojasnilom uporabljene metodologije ocenjevanja strokovne usposobljenosti, to je strokovnega znanja, izkušenj in veščin, doseženega skupnega števila točk oziroma ocene strokovne usposobljenosti izbranega kandidata in v razmerju do neizbranih kandidatov ter navesti razloge in uporabljena merila za dodeljeno število točk oziroma ocene po posameznih kriterijih strokovne usposobljenosti, predvsem strokovnega znanja, izbranega kandidata in v razmerju do neizbranih kandidatov?

◦ Ali mora, v okviru ustavno zagotovljenega varstva enakega varstva pravic vseh kandidatov, v izbirnem postopku imenovanja kandidata za notarja na prosto notarsko mesto, pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti kandidatov, strokovna komisija, pri odločujočem kriteriju strokovnega znanja kandidatov, naznaniti in podati merila, na podlagi katerih bo oziroma je podelila kandidatom določeno število točk oziroma oceno?

◦ Ali mora strokovna komisija, v izbirnem postopku imenovanja kandidata za notarja na prosto notarsko mesto, pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti kandidatov, jasno in določno postaviti merila, s katerimi preveri oziroma oceni kriterij strokovnega znanja kandidatov, ki ga lahko izvede s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom?

4Predlog glede prvega vprašanja ni popoln, glede drugega in tretjega vprašanja pa ni utemeljen.

5Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim dostavkom 22. člena ZUS-1).

6Iz navedenega izhaja merilo za dopustitev revizije, to je pomembnost odgovora na postavljeno pravno vprašanje, ki presega le pomen, ki ga ima za vlagatelja predloga, saj zasleduje cilje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Za navedeno presojo obstoja širšega (objektivnega) pomena postavljenega vprašanja pa mora stranka najprej vložiti popoln predlog. Tako mora v njem natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je Upravno sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Če teh zahtev ne izpolni, vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).¹

7Prvo postavljeno vprašanje, tako kot je oblikovano, se po svoji vsebini nanaša na kršitev pravil postopka izdaje upravnega akta, kar je tožbeni in ne revizijski razlog (85. člen ZUS-1). Predlagateljica bi zato morala navedeno vprašanje vzročno povezati s kršitvami pravil postopka v upravnem sporu ali s kršitvami materialnega prava, ki jih očita upravnemu sodišču, ter to kratko in razumljivo obrazložiti.

8Obravnavana obrazložitev ni taka. Navedbe v njej so nekonsistentne, saj predlagateljica trdi vse od tega, da je srž problema, ker merila za ocenjevanje strokovnega znanja kandidatov v Pravilniku niso določena, a bi morala biti (kar je samo po sebi le vprašanje materialnega prava), do povsem nasprotnega z navedbami, da ne v odločbi toženke ne v sodbi ni v zadostni meri obrazloženo, na podlagi katerih meril "uporabljene metodologije" ocenjevanja je določen kandidat prejel več točk pri ocenjevanju kriterija strokovnega znanja (to predpostavlja, da merila vendarle obstajajo in bi njihova uporaba morala biti razvidna tudi iz odločbe o imenovanju). Zaradi teh nasprotij, ko sta sodišču očitani izključujoči kršitvi, ni razvidna nedvoumna povezava med postavljenim vprašanjem in sodbo sodišča, posledično pa tudi ne, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito.

9Po obrazloženem je Vrhovno sodišče predlog glede prvega vprašanja zavrglo. V preostalem delu (glede drugega in tretjega vprašanja) pa je ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Sklep Vrhovnega sodišča X DoR 52/2023 z dne 30. 8. 2023 (8. točka obrazložitve).