VSRS Sklep II DoR 178/2024

Predlog se zavrne.

1Tožnik je na podlagi prodajne pogodbe z dne 8. 8. 2019 od toženke kupil nepremičnine na naslovu ... V naravi gre za stanovanjsko hišo in garažo z dvoriščem ter kmetijska zemljišča nad hišo in garažo. S tožbo od sodišča zahteva, naj toženki naloži, da mu je dolžna povrniti stroške za odpravo napake na nepremičninah oziroma za sanacijo škode, ki mu je nastala zaradi plazu v novembru 2019.

2Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja:

- Ali zavestno zamolčanje okoliščin, ki kažejo, da nepremičnina nima lastnosti, kot so bile zatrjevane - to je zamolčanje okoliščin, vezanih na to, da je teren za hišo in garažo plazovit (na kar kaže večletna zaraščenost terena, zasuta mulda in oporni zid, pod zaraščenjem skriti zapičeni koli in železne šipke, med njimi pa deske, ki so predstavljale oviro, ki je preprečevala, da bi zemlja lezla navzdol, da je voda tekla po hribu, da je nastal bazenček vode, da je pred prodajo prebarvala stene in zakrila sledove vlage, da je partner toženke na Občini Krško spraševal glede sanacije plazu iz leta 2005, kar vse je toženka zamolčala tožniku) predstavlja tako imenovano skrito napako nepremičnine in ima tožnik posledično upravičenja, ki jih Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) določa v 468. členu, zaradi sprožitve plazu in nastanka škode ter izrecno zanikanje toženke, da teren ni plazovit (tam plazu ni bilo nikoli) ter ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ pravico odpraviti napako na stroške toženke kot prodajalke in ali takšen zahtevek, kot ga je postavil tožnik, glede na napake nepremičnin, ki jih je zavestno zamolčala in prikrila toženka glede odprave napak in nastale škode, ne predstavlja tudi odškodninskega zahtevka, ko so poleg izkazane odgovornosti glede prodajalca za prodajo nepremičnin z napako, tudi izkazane vse predpostavke takšne odškodninske odgovornosti?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).