UPRS Sodba I U 774/2024-7

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške.

1Z izpodbijano odločbo tožene stranke je bila zavrnjena prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev odškodninskega zahtevka zoper policistko postaje Vič v zvezi z dogodkom z dne 12. 5. 2023.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka 18. 5. 2023 prejela prošnjo tožnice za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Tožena stranka se sklicuje na prvi odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v skladu s katerim se prošnja za BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu, ki mu morajo biti predložene listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev BPP, ki jih ne pridobiva pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti v skladu z 20. in 33. členom ZBPP. Sklicuje se na 24. člen ZBPP v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev BPP ter pojasnjuje, da je tožnico s pozivom Bpp 1554/2023 z dne 20. 11. 2023 pozvala, da v roku 8 dni prošnjo za dodelitev BPP dopolni tako, da predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora z Državnim odvetništvom RS, saj je v skladu s četrtim odstavkom 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv) izvedba predhodnega postopka obvezna procesna predpostavka za uvedbo pravdnega postopka proti državi ali državnemu organu, da sodišče v sporu meritorno odloči. Tožnica je 30. 11. 2023 po pooblaščencu zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP, saj postopek pred Državnim odvetništvom RS traja do tri mesece, pri čemer ji je tožena stranka rok podaljšala do 1. 3. 2024. Iz dopolnjene prošnje izhaja, da je tožnica predlog za mirno reševanje spora vložila, vendar še ni prejela potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, zaradi česar je njena prošnja preuranjena, saj še ni izkazana potreba po sodnem postopku, zato je tožena stranka njeno prošnjo na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnila. V zadevi niso izkazani vsebinski pogoji iz 1. in 24. člena ZBPP. Tožnici je tudi pojasnila, da lahko po prejemu odgovora Državnega odvetništva RS, vloži novo prošnjo za dodelitev BPP.

3Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da ima minimalni dohodek, zato stroškov postopka ne more nositi. Ker odgovora Državnega odvetništva RS še ni prejela, tega ni mogla dostaviti toženi stranki, ki je kot preuranjeno zavrnila njeno prošnjo. Toženka bi ji morala ustrezno podaljšati rok za dostavo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora. Zaradi odločitve toženke mora nositi stroške zastopanja sama tožnica, ki pa je brez premoženja, kar je v nasprotju s 13. členom ZBPP. Navedeno bo poglobilo njene finančne težave in povzročilo, da ne bo imela sredstev za preživetje, kar je v nasprotju z ZBPP. Zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Navaja, da tožena stranka ni navedla razlogov, zaradi katerih je zavrnila prošnjo tožnice, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, da zasliši tožnico, vpogleda v listine predmetnega upravnega spisa ter, da brez naroka tožbi ugodi ter spremeni izpodbijano odločbo tako, da v celoti ugodi prošnji tožnice za dodelitev BPP, kot izbranega odvetnika pa se določi tožničinega pooblaščenca. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter oprostitev plačila sodne takse.

4Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sodišču predlagala zavrnitev tožbe. Pojasni razloge za sprejem izpodbijane odločitve. Dodaja, da je tožnica prošnjo za podaljšanje roka za predložitev manjkajočih dokazil podala le enkrat, in sicer dne 30. 11. 2023. Šele ob prejemu tožbe je med dokazi zasledila ponovno prošnjo za podaljšanje roka, ki se nanaša na Bpp 410/2023 in na drugega prosilca, glede listine brez navedbe opravilne številke pojasni, da se navedena listina v predmetnem spisu ne nahaja, ter da jo je tožeča stranka pomotoma vložila pod napačno opravilno številko.

5Tožba ni utemeljena.

6Predmet presoje v upravnem sporu je odločba, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP, ker ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, saj tožnica očitno ni izkazala dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh v postopku v zvezi s sestavo in vložitvijo odškodninskega zahtevka zoper policistko postaje Vič v zvezi z dogodkom z dne 12. 5. 2023.

7Pogoje za odobritev BPP določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za BPP torej ne ugotavlja samo materialnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8Med strankama upravnega spora ni sporno, da je toženka dne 18. 5. 2023 prejela prošnjo tožnice za dodelitev BPP, kateri ni bilo predloženo potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora z Državnim odvetništvom RS. Prav tako ni sporno, da je tožena stranka tožnico pozvala k predložitvi potrdila o neuspelem poskusu rešitve spora v roku 8 dni, da je tožnica 30. 11. 2023 zaprosila za podaljšanje roka za dopolnitev prošnje za predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, ter da ji je bil rok podaljšan do 1. 3. 2024, ter da iz dopolnitve tožnice izhaja, da tožnica potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora še ni prejela. Sporno ostaja ali tožnica izpolnjuje vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP.

9Četrti odstavek 27. člena ZDOdv določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže. Sodišče glede na navedeno pritrjuje odločitvi toženke, ki je tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, ker tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP, saj je predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, pogoj za vložitev tožbe ali drugega predloga proti državi ali državnemu organu, sicer se tožba ali drug predlog zavrže. Po sodni presoji bi morala tožnica že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP izkazovati pogoje iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, saj bi le tako lahko izkazovala potrebo po uvedbi sodnega postopka. Sodišče ugotavlja, da tožnica v tožbi ne navaja, da bi poleg prošnje za podaljšanje roka z dne 30. 11. 2023 oddala še kakšno dodatno prošnjo, o kateri tožena stranka ni odločila, je pa tožbi priložila še dve dodatni prošnji, ki pa glede na zgoraj pojasnjeno ne morejo vplivati na pravilnost odločitve tožene stranke. Po sodni presoji so vse navedbe strank upravnega spora in predlagani dokazi v zvezi s podanimi prošnjami za podaljšanje roka za predložitev potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, nerelevantni za odločitev v konkretnem primeru, saj bi morala tožnica izkazovati potrebo po sodnem postopku že ob oddaji vloge za dodelitev BPP.

10Po presoji sodišča je toženka zgoraj navedena določila pravilno uporabila in ugotovila, da tožničina prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena, saj tožnica v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP (sestava in vložitev odškodninskega zahtevka), nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se glede obravnavane sporne zadeve v celoti strinja z razlogi toženke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katerimi logično, prepričljivo in izčrpno utemeljuje, zakaj v konkretni zadevi meni, da ni izpolnjen eden izmed taksativno predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti vsi kumulativno izpolnjeni, da se prošnji lahko ugodi.

11Glede na pojasnjeno sodišče zavrača vse navedbe tožnice v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP, kršitvijo pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, saj toženka finančnega kriterija zaradi neizpolnjevanja vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP niti ni presojala. Po pojasnjenem sodišče zavrača navedbe tožnice, da izpolnjuje finančni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Upoštevaje zgoraj navedeno so nerelevantne tudi navedbe, da izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zaradi katerih je bila prošnja tožnice zavrnjena.

12Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi, med strankama ni sporno, temveč je sodišče odločalo o pravnem vprašanju, je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožničine dokazne predloge za zaslišanje tožnice ter vpoglede v listine sodišče zavrača kot nerelevantne.

14Odločitev o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

15Tožnica je hkrati s tožbo podala predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnica oproščena že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.