VSL Sodba I Cp 2173/2023

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki na račun rezervnega sklada vsakokratnih lastnikov stavbe na naslovu ..., v roku 15 dni od vročitve sodbe plačati 832,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 10. 2022 dalje."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka na prvi in drugi stopnji v znesku 737,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

1Tožnica je upravnica večstanovanjske stavbe na naslovu ..., toženka pa je ena od etažnih lastnic navedene stavbe. Tožnica vtožuje plačilo povišanega prispevka v rezervni sklad navedene stavbe.

2Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo s stroškovno posledico (II. in III. točka izreka izpodbijane odločbe), ker je ugotovilo, da povišanje prispevka v rezervni sklad nima podlage v načrtu vzdrževanja, kot terja 26. in 41. člen Stanovanjskega zakona.¹ Poleg tega je zaradi delnega umika ustavilo postopek za 198,66 EUR (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano).

3Zoper sodbo (zavrnitev zahtevka s stroškovno posledico) se pritožuje tožnica in med drugim navaja, da toženka nikoli ni prerekala veljavnosti sklepa o povišanju prispevka v rezervni sklad in ni trdila, da naj ne bi temeljil na načrtu vzdrževanja. Načrt vzdrževanja je bil sprejet, saj podpisna listina vsebuje vse bistvene elemente načrta vzdrževanja, navedena so vzdrževalna dela, predviden strošek in navedeno je, da tempo zbiranja rednih sredstev vplačila v rezervni sklad ne zadošča. Zakon ne določa dolžnosti terminskega plana načrta vzdrževanja. Načrt vzdrževanja je bil vsebinsko povzet v podpisni listini - sklepu o povečanju vplačil v rezervni sklad.

4Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5Pritožba je utemeljena.

6Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, zato je sodišče ta spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (443. člen Zakona o pravdnem postopku²). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ne pa tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi zoper sodbo v sporu majhne vrednosti lahko odloča višji sodnik posameznik (peti odstavek 458. člena ZPP).

7Sodišče druge stopnje ne oporeka materialnopravnemu izhodišču sodišča prve stopnje, ki ga tudi pritožba ne napada, da je za zvišanje prispevka v rezervni sklad potrebno imeti podlago v načrtu vzdrževanja.

8Pritožba pa utemeljeno opozarja, da toženka nikoli ni oporekala plačilu iz razloga, ker naj ne bi bil sprejet načrt vzdrževanja, temveč iz drugih razlogov (da naj ne bi bilo dosežene potrebne večine). Sodišče prve stopnje je ugotovilo in na to dejansko ugotovitev je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, da je bil 27. 6. 2018 sklep o povišanju prispevka v rezervni sklad sprejet z 57,624 % večino solastniških deležev (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe); poleg tega sodišče prve stopnje očitno sprejema tudi trditev tožnice, podkrepljeno z listinskim dokazom (priloga A6), da so etažni lastniki dosegli 85 % soglasje glede celovite prenove stavbe in da so ustanovili gradbeni odbor objekta. Teh dejstev ne prereka niti toženka v odgovoru na pritožbo.

9Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je bil z več kot 50 % večino deležev etažnih lastnikov sprejet sklep o povečanju prispevka v rezervni sklad, v tem sklepu (priloga A7) pa je tudi navedeno, da do sedaj zbrani denar v rezervnem skladu ne zadošča za izvedbo predvidenih vzdrževalnih del, to je celovite energetske prenove objekta (fasade, strehe, stropa kleti in uravnoteženja toplotnega sistema) in sanacijo zamakanja strehe, zato bo treba prispevek povišati, saj predvideni strošek izvedbe sanacije znaša okoli 300.000 EUR; vse to je navajala tožnica že v dopolnitvi tožbe. Presoja, ali navedena listina oziroma sklep vsebuje vse bistvene elemente načrta vzdrževanja, ni vprašanje dejanskega stanja, temveč uporabe materialnega prava - razlaga pravnega pomena listine oziroma pravnega akta. Smisel zahteve, da mora povišanje prispevka v rezervni sklad temeljiti na sprejetem načrtu vzdrževanja, je v tem, da se prispevki v rezervni sklad ne povečujejo nenamensko in stihijsko, temveč zgolj z določenim namenom, ki je usmerjen v vzdrževanje in/ali prenovo stavbe, ki ima rezervni sklad. V tem smislu je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je določbe o rezervnem skladu treba razlagati ozko. Vendar pa pritožbeno sodišče dodaja, da pretirana formalnost glede oblike in vsebine načrta vzdrževanja ni na mestu in zanjo tudi ni podlage v zakonodaji. SZ-1 v 26. členu določa, da etažni lastniki za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik; v načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad. Te elemente je najti tako v sklepu o povišanju prispevka v rezervni sklad z dne 27. 6. 2018 kot tudi v sklepu o ustanovitvi gradbenega odbora (priloga A6).

10Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb,³ ki v 7. členu podrobneje določa vsebino načrta vzdrževanja, je podzakonski predpis, ki ne more samostojno urejati pravic in obveznosti, niti ne more biti sredstvo razlage zakonske norme,⁴ ampak je mogoče le obratno. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je načrt vzdrževanja veljaven, če je zadoščeno kriterijem iz 26. člena SZ-1. Bistveno je, da je v načrtu vzdrževanja jasno izražena volja etažnih lastnikov, da se v večstanovanjski stavbi izvedejo določene investicije (in katere) in da se v ta namen poveča prispevek v rezervni sklad. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z ustavno pravico do zasebne lastnine, saj so etažni lastniki upravičeni razpolagati s svojo stvarjo - tudi tako, da sprejmejo odločitev o investicijah in v ta namen povišajo prispevek v rezervni sklad.⁵

11Takšna volja etažnih lastnikov in njena usmeritev (v izvedbo konkretnih investicij) po oceni pritožbenega sodišča v zadostni meri izhaja iz listine v prilogi A7 (glasovanje s podpisom listine - 27. 6. 2018), pri čemer niti ni bistveno, ali je bila listina sprejeta pod naslovom "načrta vzdrževanja;" bistvena je njena vsebina in s strani etažnih lastnikov izražena volja ter namen (kavza) zbiranja dodatnega denarja v rezervnem skladu. Poleg tega se je tožnica že v dopolnitvi tožbe sklicevala tudi na ustanovitev gradbenega odbora za popolno sanacijo objekta, za kar je glasovalo cca. 85 % etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže (primerjaj prilogo A6), pri čemer je pravilno stališče tožnice v dopolnitvi tožbe, da niti ni bistveno, ali bodo investicije zajemale zgolj investicijsko vzdrževanje (ki je posel rednega upravljanja) ali pa tudi izboljšave (ki so posel izrednega upravljanja, ki se potrjuje s 75 % večino); sklep o ustanovitvi gradbenega odbora z dne 15. 6. 2017 (priloga A6), ki je bil sprejet s 85 % večino (torej z zadostno večino tudi za izvedbo izboljšav), vsebuje navedbo del, ki jih bo predvidoma treba opraviti, kar bi bilo tudi mogoče šteti za načrt vzdrževanja, pri čemer je že iz samega sklepa razvidno, da bo šele treba pridobiti ponudbe izvajalcev, zato je logično, da predvidena dela niso bolj podrobno razčlenjena. Bistveno je, da tudi ta dokument jasno izraža voljo večine (85 %) etažnih lastnikov, da v večstanovanjski stavbi izvedejo določena (in katera) dela.

12Glede na vse povedano in tudi upoštevaje, da toženka nikoli ni izrecno oporekala zahtevku iz razloga, da ni bil sprejet načrt vzdrževanja, je po oceni pritožbenega sodišča prestrogo materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni izrecno zatrjevala obstoja načrta vzdrževanja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica podala trditve, da so bili z zadostno večino sprejeti akti, ki izražajo voljo stanovalcev, da se opravijo določena vzdrževalna dela in v ta namen poveča prispevek v rezervni sklad, kar vsebinsko pomeni sprejem načrta vzdrževanja v smislu 26. člena SZ-1 (pravne podlage stranka ni dolžna navesti, če pa jo je navedla, sodišče nanjo ni vezano - tretji odstavek 180. člena ZPP).

13Glede na to, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno presodilo vsebino listin in obseg trditvenega ter dokaznega bremena tožnice, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna. Višine zahtevka toženka ni konkretizirano prerekala. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. točke 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

14Ker je spremenjena odločitev o glavni stvari, je treba spremeniti tudi odločitev o stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je v pritožbenem postopku tožnica v celoti uspela, glede dela zahtevka, s katerim ni uspela na prvi stopnji (delni umik), pa niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče odločilo, da mora toženka tožnici povrniti vse potrebne in konkretizirano priglašene stroške postopka na prvi in drugi stopnji, ki znašajo 737,32 EUR.⁶ Stroške mora povrniti v roku 8 dni (četrti odstavek 458. člena v zvezi s 313. členom ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).

¹ Uradni list RS, št. 69/2003 in nadaljnji, v nadaljevanju SZ-1.
² Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
³ Uradni list RS, št. 60/2009 in nadaljnji.
⁴ SZ-1 ne vsebuje določbe, da vsebino načrta vzdrževanja podrobneje določa pravilnik, ali kaj podobnega.
⁵ Primerjaj sklep in sodbo VSL II Cpg 70/2021 z dne 12. 4. 2021, z dodatno ustavnopravno argumentacijo. Citirana odločba zavzema stališče, da za povišanje prispevka v rezervni sklad niti ni potreben sprejem načrta vzdrževanja; v predmetni zadevi se pritožbenemu sodišču do tega vprašanja ni bilo treba opredeliti, ker je ugotovljeno, da je bil načrt vzdrževanja sprejet.
⁶ Stroški obsegajo sodno takso za postopek na prvi stopnji in za pritožbo (2 x 126 EUR), nagrado za tožbo in prvo pripravljalno vlogo (2 x 200 točk) ter za pritožbo (250 točk); nagrade so povečane za 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV.