VSL Sklep IV Cp 1184/2024

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., III., IV., V., VI. in VII. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Stranki sta starša A. A. , rojene ... 2023. V zadevi I N 210/2003 sta pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu 9. 1. 2024 sklenila sodno poravnavo. V njej sta se dogovorila, da se A. A. zaupa v vzgojo in varstvo materi, oče pa se je od 1. 1. 2024 dalje zavezal zanjo plačevati preživnino v višini 100 EUR. Stiki med deklico in očetom se do 18. meseca dekličine starosti izvajajo enkrat med tednom v popoldanskem času in en dan med vikendom. Po dopolnjenih 18 mesecih pa en dan med tednom ter vsak drugi vikend z enim spanjem, če se starša ne dogovorita drugače.

2Mati (upnica) z vloženim predlogom za izdajo sklepa o začasni odredbi z 18. 3. 2024 predlaga drugačno ureditev stikov: ti naj bi potekali enkrat na 14 dni v trajanju 30 minut pod nadzorom CSD ter ob prisotnosti njene mame. Dogovor o izvajanju stikov v sodni poravnavi je preveč posplošen. Njegovo izvajanje pa otežujejo konfliktne situacije ter nepredvidljivo in nasilno obnašanje dolžnika, zato je A. A. ogrožena.

3Okrožno sodišče v Novem mestu je izdalo izpodbijano začasno odredbo, s katero je stike med deklico in očetom določilo enkrat na teden v trajanju 45 minut pod nadzorom pristojnega CSD. Materi je naložilo, da A. A. pripelje na stik 15 minut pred dogovorjeno uro in jo prevzame po končanem stiku. Na stik ob dogovorjeni uri jo lahko pripelje tudi babica B. B. in je na stiku lahko prisotna (I. točka izreka). Odločilo je, da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oz. največ 9 mesecev oziroma 7 dni, če ne bo vložen ustrezen predlog (V. točka izreka) ter strankama naložilo, da nosita vsaka svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

4Dolžnik odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. V njej predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanih delih in vračilo zadeve v ponovno odločanje drugemu sodniku. Podrejeno predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog upnice za izdajo začasne odredbe o določitvi stikov pod nadzorom v celoti zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik zatrjuje, da sklep ni zakonit, ker je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo določbe materialnega zakona. Poleg tega je zagrešilo bistvene kršitve določb postopka. Izpostavlja materino odgovornost za odsotnost stikov. Mati se je v nasprotju s koristjo otroka zavestno odločila, da bo stike preprečila in povzročila odtujitveni sindrom. Ni podlage za ureditev stikov pod nadzorom. Čeprav z A. A. štiri mesece nista imela stikov, A. A. nanj ni v celoti pozabila. Sodišče je s tem, ko je odločilo, da jo upnica na stik pripelje 15 minut prej in jo nato po koncu stika prevzame, A. A. zaupalo popolnim tujcem oz. njej povsem neznanim osebam na CSD. Zmotno in brez dokazov je ocenilo, da je B. B. oseba, na katero je A. A. navezana in da ji predstavlja občutek varnosti. Ni jasno, zakaj bi morala biti pri izvedbi stika prisotna še dodatna oseba. Zmotna je ocena dekličine ogroženosti. A. A. je ogrožena zaradi neizvrševanja stika. Ob rojstvu je bil zanjo popolni neznanec, vendar se je nanj zelo hitro navadila in vzpostavila čustveno vez. Sodišče bi moralo predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrniti in potrditi način izvrševanja stikov, določenih s sodno poravnavo z 9. 1. 2024.

Zmotno je uporabljeno materialno pravo v zvezi z določitvijo trajanja začasne odredbe. Za izrek začasne odredbe v trajanju 9 mesecev bi morale obstajati posebne okoliščine. Nejasna je odločitev, da bodo stiki potekali po predhodnem dogovoru med staršema in CSD. V zadevi IV N 95/2024 mu je bila izrečena prepoved približevanja upnici, zato se z njo ne sme dogovarjati o času izvrševanja stikov na CSD. Izpodbijani sklep je bil izdan že 22. 5. 2024, stiki pa se še vedno niso pričeli izvajati.

Napačna je odločitev tudi v delu glede naložene denarne kazni. Ta ni na mestu, ker odločitev o načinu izvrševanja stikov pod nadzorom ni izvršljiva. Zainteresiran je za izvajanje stikov, vendar ne pod nadzorom CSD in v prisotnosti tretje osebe.

V nadaljevanju pritožbe pritožnik pojasnjuje, da ga upnica namenoma izziva, provocira in išče njegove reakcije, ga ponižuje, da je slab oče in mu grozi z odvzemom A. A. Prilaga SMS sporočila in sodišču očita, da se do upničinih ravnanj ni opredelilo.

5Pritožba je bila vročena v odgovor upnici. V odgovoru pritrjuje naziranjem in pravnim zaključkom sodišča. Poudarja, da je izpodbijani sklep pravilen tako v dejanskem kot pravnem pogledu. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka. Pojasnjuje, da se stiki že izvajajo od 10. 6. 2024 dalje. Na stiku je skupaj z A. A. prisotna tudi njena babica B. B. Oporeka pritožnikovim navedbam o neizvršljivosti začasne odredbe, glede na to, da se ta že izvršuje.

6Pritožba ni utemeljena.

7Sodišče je ugotovilo, da enoletna A. A. z očetom ni imela stikov vse od 4. 2. 2024 dalje. Pri odločitvi je bilo upoštevano mnenje pristojnega CSD, ki ima na podlagi 108. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v tovrstnih postopkih posebno težo. Procesno gradivo izkazuje, da je odnos med staršema zelo konflikten. Dolžniku je bil zaradi nasilja nad upnico v zadevi IV N 95/2024 za devet mesecev izrečen ukrep prepovedi približevanja po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Sodišče je sledilo upničinim navedbam, da je bil dolžnik v preteklosti manj vključen v skrb za hčerko. Vse navedeno je soprispevalo k oblikovanju mnenja pristojnega CSD, da se stiki med A. A. in očetom začasno določijo pod nadzorom CSD. Potekajo naj enkrat tedensko v trajanju 45 minut; dana pa naj bo tudi možnost preživljanja stika zunaj stavbe CSD ob hkratnem nadzoru strokovnega delavca. Na stiku naj bi bila prisotna tudi oseba, ki jo A. A. pozna in je nanjo navezana, saj je to pomembno zaradi njenega občutka varnosti.

8Sodišče se je pravilno oprlo na določbe 161. člena v povezavi s 157. členom Družinskega zakonika (DZ), na podlagi katerih se izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.

9Sodišče je ustrezno ovrednotilo vse pomembne okoliščine in jim dalo pravo težo. Pritožbeno sodišče lahko le pritrdi mnenju CSD, da več kot štirimesečna prekinitev stikov in očetova manjša vključenost v skrb za hčerko v preteklosti nedvomno narekujejo potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD. Namen teh je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter okrepitev čustvene navezanosti.

10Pritožba ne ponudi nobenega prepričljivega razloga, ki bi vzbujal dvom v pravilnost odločitve. Vprašanje materinega odtujevanja deklice od očeta v tej fazi postopka ni odločilno. Še posebej v primeru, ko se razčiščuje izvajanje dolžnikovega nasilja nad upnico in mu je bil tudi že izrečen ukrep prepovedi približevanja. Pritožnik ne upošteva, da ima deklica komaj leto dni in da tako dolga odsotnost stikov lahko zamaje njen občutek varnosti. Prav zato je sodišče odločilo, da je na stikih (lahko) prisotna dekličina babica B. B. Ni dvoma, da jo deklica dobro pozna, saj živijo v isti hiši. Zato so neutemeljeni očitki, da je sodišče s predmetno začasno odredbo A. A. zaupalo popolnim tujcem.

11Odločitev, da se bodo stiki izvajali po predhodnem dogovoru med staršema in CSD je treba razumeti na način, da se starša o tem dogovarjata s CSD, ne pa med seboj. Poleg tega je bil prvi stik 10. 6. 2024 že izveden, zato so ostale pritožbene navedbe o neodzivnosti pristojnega CSD neutemeljene.

12Časovna veljavnost začasne odredbe temelji na določbi drugega odstavka 163. člena DZ in prvega odstavka 166. člena istega zakona. Že sodišče je v točki 14 obrazložitve pojasnilo, da je glede na dekličino starost potrebno daljše časovno obdobje za ponovno vzpostavitev vezi z očetom. Na podlagi poročil CSD o izvajanju stikov pa se bodo ti lahko določili drugače. Ni (torej) nujno, da se bodo takšni stiki izvajali celotno dopustno obdobje.

13Neutemeljeni so tudi očitki, ki jih pritožba naslavlja v zvezi z izrečeno denarno kaznijo. Namen denarne kazni je v zagotovitvi ustrezne discipline in spoštovanja začasne odredbe. Ta pa ni usmerjena le zoper dolžnika, marveč tudi zoper upnico. Nerazumljiv je očitek, da denarna kazen ni ustrezna, ker odločitev o izvrševanju stikov pod nadzorom ni izvršljiva. Dolžnost staršev je, da se s CSD dogovorita o dnevu izvrševanja stika. To jima je tudi uspelo, saj stiki potekajo od junija 2024 dalje.

14Preostala pritožbena zatrjevanja za odločitev niso merodajna, zato se pritožbeno sodišče do njih ni posebej izjasnjevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15Pritožba ni utemeljena, podane pa tudi niso po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).