VSRS Sklep I Up 173/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo, vloženo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, št. 06182-1644/2017-35 z dne 20. 8. 2021, s katerim je bil zavržen tožničin predlog za odlog izvršbe. Tožnica je predlagala odlog izvršbe sklepa o izvršbi z denarno kaznijo, s katerim ji je bila naloženo plačilo 10.000,00 EUR.¹

2Odločitev sodišča prve stopnje temelji na presoji, da izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti ni eden od sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

3Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi uveljavlja kršitve pravil postopka izdaje upravnega akta ter navaja, da ji je z določbo tretjega odstavka 239. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) podeljena pravica do odloga izvršbe, ki terja vsebinsko odločitev o zadevi. Smiselno uveljavlja, da na to, da gre za upravni akt, kaže možnost, da lahko zoper odločitev prvostopenjskega upravnega organa vloži redno pravno sredstvo. Meni, da bi ji moralo biti zagotovljeno (vsaj) pravno varstvo po 4. členu ZUS-1.

K I. točki izreka

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavni zadevi ni sporno, da je pritožnica predlagala odlog izvršbe na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP, ki določa, da se upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda. Tudi ni sporno, da o pritožničinem predlogu za odlog ni bilo vsebinsko odločeno, temveč je bil izdan procesni sklep o zavrženju. Sporno pa je, ali je tak sklep upravni akt oziroma drug akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6Sodišče prve stopnje je odločitev o tem, da izpodbijani sklep ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, utemeljilo s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča v zvezi s pravno naravo sklepa o zavrnitvi odloga.² Iz tega je izpeljalo zaključek, da če ni sodnega varstva v upravnem sporu zoper vsebinsko odločitev (zavrnitev predloga) o odlogu, ga tudi ni zoper odločitev o zavrženju predloga.

7Ta presoja je pravilna. Ker gre tudi pri odločanju o pritožbi v tem sporu za v bistvenem enako zadevo in za isto pravno vprašanje, so povsem uporabljiva tudi stališča Vrhovnega stališča, na katera se je oprlo sodišče prve stopnje. Zato bi bila lahko odločitev drugačna le, če bi Vrhovno sodišče prav v tem primeru odstopilo od ustaljene sodne prakse, za kar pa ne vidi razlogov.

8Akt, s katerim je - bodisi vsebinsko bodisi zgolj procesno (kot v obravnavanem primeru) - odločeno o predlogu za odlog upravne izvršbe je torej samo procesni akt in ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zato se ne more presojati v upravnem sporu. Tega ne spremeni dejstvo, da zakon pritožnici daje procesno upravičenje predlagati odlog izvršbe v že začetem izvršilnem postopku in s tem možnost, da se postopek začasno prekine. Odlog izvršbe namreč ni pravica, ki bi izvirala iz materialnega prava in ne predstavlja podlage za varstvo pritožničinih pravic ali pravnih koristi v drugih postopkih, niti ni podlaga za začetek samostojnega upravnega postopka. Pritožnici procesno upravičenje predlagati odlog daje namreč že njen procesni položaj inšpekcijske zavezanke v upravni izvršbi, začeti po uradni dolžnosti.³

9Izpodbijani sklep prav tako ni sklep, ki ga je dopustno izpodbijati na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, ki se nanaša le na tek izvršilnega postopka (226. člen Zakon o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), kot rečeno, ne spada. Izpodbijani sklep pa tudi ni drug akt iz drugega stavka prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj zakon tega ne določa (da bi šlo za tak drug akt, pritožba niti ne trdi).

10Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo in niso izpolnjene procesne predpostavke za meritorno obravnavo zadeve, so neupoštevni tudi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka izdaje upravnega akta.

11Glede na obrazloženo razlogi, ki jih uveljavlja pritožnica niso podani, prav tako ne razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

K II. točki izreka

12Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Ta denarna kazen je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, št. 06182-1644/2017-10 z dne 10. 1. 2020.
² Sodišče prve stopnje navaja sklepe VSRS I Up 323/2008, I Up 303/2009, I Up 253/2009, I Up 100/2011, I Up 83/2013, I Up 451/2013, I Up 158/2021 in I Up 247/2022.
³ Tako sklep VSRS I Up 158/2021 z dne 5. 4. 2023, 11. točka obrazložitve.