VSRS Sklep II DoR 519/2023

Predlog se zavrne.

1Tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da mu je tožena Republika Slovenija dolžna plačati 73.770,11 EUR odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker zaradi napak sodišč v izvršilnih postopkih ni pridobil zastavne pravice na dolžničini nepremičnini in je njegova terjatev ostala v celoti nepoplačana.

2Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je tožniku dolžna plačati 13.109,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2018 dalje do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbi toženke pa je ugodilo in v ugodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo.

4Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (določbe OZ in Ustave RS), ko je odločalo o vprašanju protipravnosti ravnanja sodišč oziroma vprašanja odškodninske odgovornosti države, s tem ko je odločilo, da tožena stranka oziroma država ni odškodninsko odgovorna tožniku za napake, ki so jih sodišča storila v izvršilnem postopku v primeru prodaje nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (po izdaji sklepa z dne 10. 1. 2005, s katerim je dovolilo izvršbi na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, je dne 14. 9. 2010 izdalo sklep, da tožnikova izvršba pristopi k vodilni zadevi In 52/1999, sodišče ni v tožnikovi zadevi izdalo odredbe, da izvršitelj opravi rubež nepremičnine, da je v vodilni zadevi, h kateri je upnik pristopil, bil opravljen rubež in je izvršitelj sestavil zapisnik o rubežu, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ne pa na sodni deski sodišča in tako nista ne tožnik, ne vodilni upnik pridobila zakonite zastavne pravice in sta izgubila pravico do poplačila, in da je tožena stranka v postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu Pg 39/2019 priznala odgovornost države za škodo, ki je nastal vodilnemu upniku), ker da opustitve izvršilnih sodišč ni mogoče opredeliti za tako hudo napako, da je podana protipravnost, ki pogojuje odškodninsko odgovornost tožene stranke?

- Ali ravnanja upnika in opravljena dejanja sodišča v izvršilni zadevi In 1999/00052 Okrajnega sodišča v Brežicah, ki se je vodila kot vodilna zadeva, h kateri je tožnik kot upnik po izdaji sklepa z dne 10. 1. 2005 na podlagi sklepa z dne 14. 9. 2010 le pristopil k izvršilni zadevi vodilnega upnika, učinkujejo do pristopa 14. 9. 2010 tudi na tožnika, saj je v izvršilni zadevi In 1999/00052 Okrajnega sodišča v Brežicah bil že dne 30. 10. 2003 opravljen rubež nepremičnine in sestavljen zapisnik o rubežu nepremičnine, ki sicer ni bil potem objavljen na oglasni deski sodišča, ampak le v Uradnem listu RS in je bila posledično v postopku Pg 36/2019 Okrožnega sodišča v Novem mestu ugotovljena (pripoznana) odgovornost tožene stranke oziroma države v primeru vodilnega upnika?

- Ali je tožniku, ker po prejemu izvršilnega sklepa z dne 10.1.2005 ni predlagal izdaje dopolnilnega sklepa za določitev izvršitelja, ki bi opravil rubež, ko sicer morajo sodišča v tej zvezi izdati odredbo izvršitelju po 211. členu ZIZ, mogoče pripisati glede na postopanje izvršilnih sodišč od 7. 7. 2004 dalje, ko je tožnik podal predlog za dodatno sredstvo izvršbe, na podlagi katerega je bila izdan sklep z dne 10. 1. 2005, nato pa še sklep z dne 14. 9. 2010 o pristopu tožnikove izvršilne zadeve k vodilni zadevi, kakršnokoli odgovornost za to, da izvršilna sodišča niso ravnala skladno z določili ZIZ, kar je sicer ugotovilo šele Višje sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. Ip 2461/2018 z dne 15. 10. 2018 in da je posledično prišlo zaradi opustitve tožnika kot upnika do prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo, ki je nastala tožniku?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).