VSL Sklep I Cp 2050/2017

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj obsega zapustnikovo premoženje, da je zapustnik napravil oporoko s 5. 11. 2015, ki je bila razglašena 28. 2. 2017, v kateri je za oporočnega dediča določil L. P., ugotovilo je, da so zakoniti dediči: zapustnikove sestre M. G., F. H., A. J. ter nečak J. B. in nečakinji F. P. in D. P. Pojasnilo je še, da sta nujni delež zahtevali sestri F. H. in A. J. Za dediče je razglasilo L.P. in F. H. ter A. J., nato pa v sklep povzelo njihov dedni dogovor.

2Zoper tak sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožuje J. B. V pritožbi navaja, da je sodišče na naroku napačno zapisalo oziroma razumelo, da nujnega deleža ne uveljavlja. Očitno je sodišče njegovo zahtevo spregledalo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ga določi kot nujnega dediča.

3Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem postopka, ki nanjo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zapisnik o naroku je javna listina, ki jo imajo stranke pravico prebrati ali zahtevati, naj se jim prebere in ugovarjati zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Za javno listino velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP), dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Z golo trditvijo, da je sodišče njegovo izjavo narobe razumelo oziroma narobe zapisalo, pritožnik vsebine javne listine, ki jo je celo sam podpisal, ni izpodbil.

6Ne glede na to pa njegovo stališče, da nujni delež uveljavlja, ni prepozno. Pravica do nujnega dednega deleža je namreč dedna pravica, ki jo v zapuščinskem postopku dediči lahko uveljavljajo do pravnomočnosti sklepa o dedovanju¹, torej tudi še v pritožbenem postopku². A pritožnik ni nujni dedič. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje v IV. točki sklepa o dedovanju namreč izhaja, da je pritožnik J. B., rojen 000, stanujoč v C., L., zapustnikov nečak. Takšne ugotovitve sodišča prve stopnje pritožnik ne izpodbija. V skladu z določbo 1. odstavka 25. člena Zakona o dedovanju (ZD) so nujni dediči pokojnikovi potomci in njegovi posvojenci ter njihovi potomci, pokojnikovi starši in njegov zakonec. V skladu z 2. odstavkom 25. člena ZD so nujni dediči še dedje in babice ter bratje in sestre pokojnika, a le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Zapustnikovi nečaki pa ne sodijo v krog nujnih dedičev pod nobenim pogojem.³

7Pritožba torej ni utemeljena. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Primerjaj VSL sklep I Cp 2238/2009.
² VSL sklep I Cp 4768/2008.
³ Tako tudi: prof. dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, Ur. l. RS, Ljubljana 2009 in odločbe VSL II Cp 291/2000 in II Cp 2957/2015 ter VSC Cp 1168/2007 in Cp 670/2011.