VSC Sklep EPVDp 44/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 3. 3. 2024 za dobo 1 leta in ga oprostilo plačila sodne takse.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje zagovornik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). V pritožbi predlaga odlog izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Slovenije in zahteva takojšnjo vrnitev tujega vozniškega dovoljenja. Prekršek obžaluje ter pojasnjuje, da vozniško dovoljenje nujno potrebuje za službo.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 26. 3. 2024 ugotovilo, da je imel storilec na dan izdaje obvestila v evidenco vpisanih skupaj 18 kazenskih točk (KT), ki so mu bile izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru, opr. št. PR 97/2023 z dne 7. 3. 2024, ki je postala pravnomočna dne 22. 3. 2024, zaradi prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP), ki ga je storil dne 3. 3. 2024, z motornim vozilom B kategorije. Ker je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja, mu je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 ter osmim odstavkom 22. člena ZP-1 namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število KT, in sicer za dobo enega leta.

5Upoštevajoč tretji in osmi odstavek 22. člena ZP-1 je sodišče imetniku tujega vozniškega dovoljenja, ki je v obdobju dveh let dosegel 18 kazenskih točk, dolžno izreči prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta.

6Kot neutemeljena se izkažejo prizadevanja pritožnika za odlog izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja, saj da zaradi zasedenosti zdravnikov storilec ni mogel opraviti zdravniškega pregleda. Pritožbeno sodišče poudarja, da je predlog za odlog izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Slovenije, potrebno vložiti na način in v času kot izhaja iz pouka izpodbijane odločitve (8. točka izpodbijanega sklepa). Zato so prizadevanja pritožnika glede na navedeno neutemeljena in na odločitev o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve nimajo vpliva.

7Sodišče nima možnosti, da bi ob upoštevanju posledic, ki jih bo za storilca imela izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev. Tako so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve neupoštevne pritožbene navedbe, ko storilec pojasnjuje okoliščine storjenega prekrška, storitev prekrška obžaluje, in navaja da vozniško dovoljenje nujno potrebuje za opravljanje svojega dela. Nedvomno ima izvršitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar le-te, četudi bi bile izkazane, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, temelječe na določbi osmega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1, ne morejo vplivati. Pritožbeno sodišče namreč nima zakonske podlage, da bi ob ugotovitvah, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa, spremenilo izpodbijano odločitev in storilcu omogočilo, da še naprej uporablja tuje vozniško dovoljenje na ozemlju Republike Slovenje.

Pri tem pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da že doseženo število KT po sodbi Okrajnega sodišča v Ljutomeru PR 97/2023 z dne 7. 3. 2024 zadošča za odločitev o ukrepu, ki je bil izrečen storilcu z izpodbijanim sklepom.

8Niso utemeljene pritožbene trditve, da začasni odvzem in hranjenje tujega vozniškega dovoljenja, ki ga je storilcu izdala tuja država (Avstrija), s strani slovenskih državnih organov, predstavlja protipraven poseg v listino, saj ta ukrep glede na ustaljeno sodno prakso (VSRS IV Ips 9/2023), ne pomeni posega v veljavnost listine, ki jo je izdal organ tuje države, kajti navedeni ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja zasleduje le namen takojšnje izločitve nevarnih voznikov iz cestnega prometa, s ciljem zagotovitve varnosti ljudi in premoženja, in ga je zato mogoče izreči tudi imetnikom tujih vozniških dovoljenj.

Sodišče na tem mestu poudarja še, da vštevanje trajanja ukrepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ni sestavina sklepa o izreku prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja, zato so zahteve pritožnika po dopolnitvi izreka neutemeljene.

9Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.