UPRS Sodba II U 116/2023-41

Tožba se zavrne.

1V predmetni zadevi je naslovno sodišče že odločalo, in sicer je s sklepom in sodbo II U 256/2021 z dne 14. 9. 2022 odločilo, da se postopek, prekinjen s sklepom II U 256/2021 z dne 23. 3. 2022, nadaljuje (I. točka izreka), pod II. točko izreka pa je tožbi ugodilo, izpodbijano delno odločbo Upravne enote Ptuj številka 331-17/2018-462 (05079) z dne 11. 3. 2021 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

2Upravna enota Ptuj je v ponovnem postopku z delno odločbo št. 331-17/2018-6237-537 z dne 13. 2. 2023 odločila, da na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-1/2015 (05077) z dne 17. 12. 2015, ki je postala pravnomočna dne 24. 5. 2016, vlagata A. A. in B. B. kot komasacijska udeleženca v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO ..., v katastrski občini ..., parcelo št. 1224/1, površine 3527 m², vrednost cenilnih enot (v nadaljevanju: C.E.) 246890, razred B, pri kateri je upoštevano zmanjšanje vrednosti C.E. - 3407 zaradi povečanja površin poti (1.38%), tako da znaša končna vrednost cenilnih enot 243483 (1. točka izreka delne odločbe). Skladno z 2. točko izreka se iz komasacijskega sklada komasacijskima udeležencema dodeli zemljišče na parceli št. 1964, površine 3604, vrednosti 243516, razred B (2352) in C (1252), kar pomeni, da znaša skupaj dodeljena vrednost C. E. 243516, razlika vrednosti pa znaša 33, ki se zaradi male vrednosti ne poračuna (3. točka). Grafični prikaz novo dodeljenih parcel, z vpisanimi zemljiškokatastrskimi točkami, je na koncu odločbe (4. točka). V predlogu za vknjižbo novo dodeljenih zemljišč se briše vknjižba uvedbe komasacijskega postopka (5. točka). Vsi komasacijski udeleženci oz. njihovi zastopniki so bili v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada, v času prenosa mej v naravo jeseni 2019. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenimi zemljišči v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva po Zakonu o pravdnem postopku (6. točka). Če komasacijski udeleženci v začasno posest dodeljenih zemljišč ne obdelujejo, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka (7. točka). Pritožba zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (8. točka). Posameznemu komasacijskemu upravičencu se vroči odločba o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada tako, da se mu vroči le del 1., 2. in 3. točke izreka odločbe, ki se nanaša nanj (9. točka). Komasacijski udeleženci niso dolžni plačati nobenih stroškov postopka komasacije (10. točka).

3Zoper prvostopenjsko odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo številka 3313-33/2023-6 z dne 23. 3. 2023 kot neutemeljeno zavrnilo.

4Drugostopni organ ugotavlja, da prvostopenjski organ ni obrazložil, zakaj ocenjuje pripombe pritožnice kot neutemeljene, zato je to postopkovno pomanjkljivost saniral sam. Vztrajanje tožeče stranke, da je njuno vloženo zemljišče namesto njiju vložila občina, ocenjuje kot neutemeljeno, saj ga je na podlagi pravnomočne odločbe o uvedbi komasacije, tj. v imenu komasacijskih udeležencev, ki imajo na predvidenem območju v lasti 67% zemljišč, vložil prvostopenjski organ. Taka vložitev je v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) in soglasje v presežnem delu (33%) tudi ni potrebno.

5Glede pritožbenih navedb o željeni prodaji vložene parcele v okviru komasacije drugostopenjski organ pojasnjuje, da je ta sicer možna, vendar ne na način objave ponudbe oziroma asistence upravnega organa pri iskanju potencialnega kupca. V kolikor bi tožeča stranka imela kupca za vloženo zemljišče (imela sklenjeno kupoprodajno pogodbo), bi o tem lahko obvestila prvostopenjski organ in obenem podala vlogo, da odobritev tega pravnega posla ni potrebna, kadarkoli do izdaje odločbe o novi razdelitvi zemljišč z dne 11. 3. 2021, pa tega ni storila.

6V zvezi z navedbo tožeče stranke, da je prvič videla dodeljeno zemljišče v naravi 28. 5. 2019, drugostopenjski organ ugotavlja, da je bila s tem očitno konzumirana njuna zahteva po petem odstavku 63. člena ZKZ, seznanitev, ki je bila kasneje opravljena (22. 10. 2019), pa je drugačne narave (dejanje dokončnega prevzema zemljišč v posest), zato podpis takšnega zapisnika nima materialnopravnih posledic.

7Pavšalno nasprotovanje tožeče stranke ugotovitvam prvostopenjskega organa in posledično zahtevanje izplačila celotne vrednosti njenega vloženega zemljišča po ceni 10.000,00 EUR, ki jo je postavila sama tožeča stranka, glede na že navedeno po oceni drugostopenjskega organa ne vzdrži resne pravne presoje. V zvezi z navedbami tožeče stranke, da je cenitev v cenilnih enotah za vloženo parcelo sramotno nizka, drugostopenjski organ pojasnjuje, da je bila cenitev opravljena v skladu z elaboratom vrednotenja zemljišč, na katerega tožeča stranka ni imela pripomb. Nadalje pojasnjuje, da se celotno zemljišče nahaja v B vrednostnem razredu, ta pa je ovrednoten s 70 cenilnimi enotami/kvadratni meter. Glede na njeno površino 3527 m² to znaša 243.483 cenilnih enot (po skupnem 1,38% odbitku), kar upoštevaje vrednost ene cenilne enote za celotno komasacijsko območje v višini 0,01875 EUR, znaša 4.565,30 EUR (66. člen ZKZ). Znesek, kot ga navaja tožeča stranka v višini 2.468,9 EUR, je tako rezultat neznanega izračuna oziroma parametrov. Po oceni drugostopenjskega organa je neutemeljeno tudi sklicevanje tožeče stranke na kršitev 73. člena ZKZ, saj tožeča stranka zmotno pojmuje stroške postopka kot vrednostno razliko zemljišč v denarju.

8V zvezi z navedbo tožeče stranke, da kljub ugotovitvi drugostopenjskega organa, da iz priloženega razdelitvenega zapisnika št. 144 ni razvidno, da bi se z njim seznanila, saj tega ni potrdila s svojim podpisom, drugostopenjski organ odgovarja, da ne gre za isti dokument, kot je dokument, na katerega se tožeča stranka sklicuje. Slednji namreč predstavlja zapisnik o izkazu št. 144 z dne 25. 9. 2018, ki ga je tožeča stranka podpisala. Po njenem mnenju na tem zapisniku manjka številka veze z izkazom, vendar pa ob dejstvu, da gre očitno za izkaz št. 144, tožeča stranka ni pojasnila, s katerim izkazom (še) bi imel ta izkaz vezo.

9Glede navedb tožeče stranke o (ne)udeleževanju obravnav in razgrnitev elaboratov pa drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožeča stranka bila na razgrnitvi predloga elaborata nove razdelitve zemljišč, vendar pa je njena navedba, da je videla elaborate na mizi, drugič pa, da ni bil prikazan noben elaborat nobenega zemljišča, po oceni drugostopenjskega organa v nasprotju sama s seboj. Tožeča stranka je še navedla, da ne drži navedba prvostopenjskega organa, da je dodeljeno zemljišče pravilnejše oblike kot vloženo. Tudi ta navedba je po oceni drugostopenjskega organa neutemeljena, saj je iz grafičnega dela izpodbijane odločbe razvidno, da ima dodeljeno zemljišče popolnoma ravne in vzporedne meje po dolžini, medtem ko tega ni mogoče trditi za vloženo zemljišče (odločba GURS iz leta 2005) in je s tem izpolnjen tudi kriterij po 6. alineji prvega odstavka 16. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč. Ne glede na navedeno pa je mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka s komasacijo dobila za 77 m² večje zemljišče, kot ga je vanjo vložila, vendar ji vrednostne razlike ni bilo potrebno vplačati, ker se del dodeljenega zemljišča v površini 1525 m² nahaja na območju slabšega vrednostnega razreda C (ki je ovrednoten z 63 cenilnimi enotami/m²) in kot tak znaša 96.075 cenilnih enot. Z drugimi besedami, če bi tožeča stranka dobila celotno površino dodeljenega zemljišča v območju vrednostnega razreda B, tj. v tistem, ko je zemljišče v celoti vložila, bi morala vrednostno razliko vplačati v komasacijski sklad (tretji odstavek 65. člena ZKZ). Poleg navedenega je bil tožeči stranki z dodelitvijo novega zemljišča izboljšan tudi dostop, saj je ta za razliko od vloženega zemljišča omogočen z dveh strani oziroma po poti št. 1955 in 1953 (drugi odstavek 64. člena ZKZ).

10Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri ponovno izraža svoje nestrinjanje z izvedeno komasacijo in z novo dodeljenim zemljiščem ter z izvedbo ustne obravnave, ki je potekala 6. 12. 2022. Pojasnjuje, da C. C. ni vodila postopka ustne obravnave na način, da bi ji zagotovila pravico do izjave, saj jo je trikrat izgnala in tretjič je zapustila pisarno, ker ji je bilo dosti poniževanja. Ni ji dopustila povedati resnice, da je bila Občina Hajdina tista, ki je vzela zemljo brez dovoljenja in podpisa, temveč ji je rekla, da naj utihne ali pa izgine ven oziroma zapusti prostor. Zatem je sinu Č. Č. na njegovo željo pokazala novo parcelo, pri kazanju parcele in cenitvi parcele pa je bila spet izgnana s strani C. C., zato je ob 10.30 uri zapustila pisarno. Ve še to, da je Č. Č. rekel, da je ta parcela slabša, ker je na njej sam "šoder". Skupaj z Č. Č. sta bila sicer prisotna v pisarni med 10.00 in 10.30 uro, zato ne drži, da je Č. Č. pristopil, ko je bila sama izgnana ven.

11Tožeča stranka izpostavlja, da v vseh odločbah piše, da sta komasacijska udeleženca onadva z možem in da sta v komasacijski sklad vložila parcelo št. 1224/1, kar pa ne drži. Vse, kar imata z možem skupnega, sta si priskrbela pošteno sama s svojimi rokami, zemljo pa sta podedovala po svojih prednikih. Odvzem zemlje brez dovoljenja in podpisa pa je kraja in zloraba, ne glede na to, koliko odstotkov imajo lastniki zemlje v komasacijskem območju.

12Tožeča stranka nadalje navaja, da tožena stranka še vedno ni pojasnila, koliko je vrednih 70 cenilnih enot v denarju, prav tako je sramotnih 0,70 centov za m² zemljišča. Gre za zlorabo s strani Upravne enote Ptuj in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Geodetska uprava RS je namreč parcelo št. 1224/1 ocenila na 3.904,38,9 EUR (3527 x 1,07 EUR), medtem ko jo je občina ocenila na 2.468,90 EUR (3527 x 0,70 EUR), razliko v denarju pa je šla občini v komasacijski sklad. Čeprav je novo dodeljena parcela za 77 m² večja, je zato slabša, pri tem pa ji ministrstvo ne izplača 33,74 EUR v dobro, kar je ponovno zloraba in kraja. Ne strinja se niti z odločitvijo, da se stroški izvedbe komasacijskega postopka pokrivajo iz nepovratnih sredstev, saj je v 73. in 74. členu ZKZ določeno drugače.

13Tožeča stranka še pojasnjuje, da sta 28. 5. 2019 v Gerečji vasi ob 14.00 uri z možem prišla v gasilski dom, kjer so bili na mizi razgrnjeni elaborati. Nista vedela, kaj naj gledata, nakar ju je C. C. vprašala, če se strinjata z novo parcelo. Odgovorila sta ji, da ne vesta, katera je in sta zahtevala, da se jima pokaže v naravi, ona pa je od njiju glasno zahtevala, da naj podpišeta. Gospod E. je rekel, da ju bo peljal v naravo, česar C. C. sprva ni pustila, ker so bili preglasni. Ko so se pripeljali do njive, je bilo že vse zakoličeno in ker sta videla, da je sam "šoder", nista hotela podpisati. Dne 25. 9. 2018 ob 8.20 uri je nato sama prišla v podstrešno sobo gasilskega doma. Vodja komasacije jo je vprašala, če je parc. št. 1224/1 njihova in če zadrži to parcelo, čemur je pritrdila. Nihče ni govoril o prodaji njihove parcele niti o nobenem izkazu zemljišč ali o predlogu lokacije novo dodeljenih zemljišč. Opozarja tudi, da pri zapisniku izkaz zemljišč št. 144 dne 25. 9. 2018 pri številki 331-17/2018 manjka (05079), kot je v vabilu z dne 12. 9. 2018, manjka pa tudi veza z izkazom št. Ne strinja se niti z navedbo, da njihovo zemljišče ni bilo prave oblike, saj so v tabeli 3 vsa zemljišča dolžine 260 m, tako kot tudi njihova. Poudarja, da je tako na ustni obravnavi kot tudi v vlogah pisala resnico, C. C. pa jo ima za lažnivo osebo in ji grozi s kazenskim pregonom.

14Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi (smiselno: odpravi) in da se komasacija v nadaljnje prepove ter da se ji parcela št. 1224/1 vrne nazaj.

15Tožena stranka je 23. 5. 2023 sodišču predložila upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem prereka navedbe tožeče stranke in se sklicuje na razloge, navedene v obrazložitvi upravne odločbe ter se zavzema za zavrnitev tožbe. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da ji uradna oseba v postopku na prvi stopnji ni na primeren način zagotovila pravice do izjave, odgovarja, da je prisotnost tožeče stranke (in kasneje njenega sina kot pooblaščenca) na ustni obravnavi najustreznejši način zagotovitve te pravice in je okoliščina, da je to obravnavo tožeča stranka predčasno zapustila, že v sferi, ki je izven zagotovitve te pravice. Pri tem je potrebno zgolj ločiti, da v kolikor je tožeča stranka po lastni volji zapustila ustno obravnavo, se na kršitev pravice do izjave v nobenem primeru ne more sklicevati. V kolikor je ustno obravnavo zapustila po nareku uradne osebe, pa je to v funkciji zagotovitve vzdrževanja reda (109. in 110. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP). V zvezi s ponavljajočimi navedbami tožeče stranke, da je laž, da sta z možem vložila zemljo v komasacijo, pa izpostavlja, da ta okoliščina ni odvisna od njune vloge, pač pa pravnomočne odločbe o uvedbi komasacije.

16V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je sodišče tožbo vročilo v odgovor strankama z interesom D. D. in Č. Č., ki odgovora na tožbo nista podala.

17Na podlagi tretjega v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZUS-1 je sodišče o predmetnem postopku obvestilo tudi Občino Hajdina kot investitorja ter ji omogočilo, da v roku 15 dni od prejema dopisa izjavi, da vstopa v ta upravni spor kot stranski intervenient. Ker Občina Hajdina v danem roku ni odgovorila, je sodišče štelo, da stranske intervencije ne priglaša.

18Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo v skladu z 51. členom ZUS-1 v navzočnosti tožeče stranke in stranke z interesom Č. Č., medtem ko je tožena stranka soglašala, da se glavna obravnava opravi v njeni odsotnosti. Stranke se namreč šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju in tako izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah.

19O trditvah strank je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v izpodbijano odločbo Upravne enote Ptuj (A2), v drugostopenjsko odločbo (A1), v izpis členov 73. in 74. ZKZ (A3), v odločbo GURS z dne 21. 3. 2005 (A4), v pritožbo z dne 28. 2. 2023 (A5), v zapisnik UE Ptuj z dne 6. 12. 2022 (A6), v vabilo na narok pri UE Ptuj (A7), v sklep in sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. II U 256/2021-38 z dne 14. 9. 2022 (A8), v odgovor na poročilo ustne obravnave z dne 21. 12. 2022 (A9), v ugotovitveno poročilo UE Ptuj z dne 12. 12. 2022 (A10), v dopis UE Ptuj - odstop pritožb, z dne 23. 6. 2021 (A11), v vabilo Geodetskega zavoda Celje z dne 21. 5. 2019 (A12), v zapisnik UE Ptuj z dne 25. 9. 2018 (A13 in A14), v odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, z dne 14. 1. 2016 (A15), v delno odločbo UE Ptuj z dne 17. 12. 2015 (A16), in vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu ter zaslišalo tožečo stranko in stranko z interesom Č. Č.

20Tožeča stranka se je na na glavni obravnavi sklicevala na vse tožbene navedbe in še dodatno izpovedala, da je imela na parc. št. 1224/1 normalno zagotovljen dostop in še cesta je šla po tej parceli, tako da je bila preko ceste v drugo njihova zemlja. Poudarila je, da želi denar za to njivo ali pa njivo nazaj.

21Stranka z interesom Č. Č. je na zaslišanju na obravnavi izpovedal, da v komasacijskem postopku predhodno ni sodeloval, saj je v postopek vstopil šele kot dedič po smrti svojega očeta, zato z novo dodeljeno njivo ali cenitvijo ni seznanjen. Meni, da če je kakovost novo dodeljenega zemljišča res precej slabša, se mora to na nek način kompenzirati, bodisi z dodelitvijo dodatnih m² bodisi s plačilom odškodnine oziroma nadomestila.

22Sodišče je na glavni obravnavi snemalo zaslišanje tožeče stranke in stranke z interesom Č. Č. Zoper prepis zvočnega posnetka glavne obravnave je tožeča stranka 25. 3. 2024 podala ugovor, ki ga je naslovno sodišče s sklepom II U 116/2023-35 z dne 27. 3. 2024 zavrnilo.

23Sodišče je izdajo sodbe pridržalo do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Ker je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave stranki z interesom D. D. vročen 18. 4. 2024, je sodišče izdalo predmetno sodbo z dnem poteka 5-dnevnega roka za ugovor zoper navedeni sklep, t. j. 23. 4. 2024. Stranka z interesom D. D. je namreč v vlogi z dne 19. 4. 2024 sodišču sporočil zgolj, da ne pozna podrobnosti zadeve in da meni, da obnova oziroma ponovna otvoritev glavne obravnave ni potrebna.

24Tožeča stranka je v ugovoru zoper prepis zvočnega posnetka, ki ga je sodišče štelo tudi kot vlogo, dodatno podala odgovore na vprašanje sodnice, saj se na obravnavi zaradi živčnosti ni mogla zbrati. Pojasnjuje, da je tožbo vložila zaradi odvzema pravice na ustni obravnavi, ki je potekala 6. 12. 2022, in nepravičnega pisanja v vseh odločbah ter žaljenja časti s trditvijo, da naj bi s pokojnim možem vložila zemljo v komasacijo. Ponovno je podrobno opisala potek obravnave z dne 6. 12. 2022. Predložila je tudi dokazila, in sicer dokumentacijo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, iz katere je razvidno, da so na parc. št. 1224/1 pridelovali pšenico in koruzo.

25Tožba ni utemeljena.

26Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je komasacija postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ), pri čemer je v konkretnem primeru odločba o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-1/2015 (05077) z dne 17. 12. 2015 postala pravnomočna dne 24. 5. 2016.

27Sodišče tako ugotavlja, da je bilo s pravnomočno odločbo že odločeno, da sta A. A. in B. B. v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO ... vložila parcelo št. 1224/1, k. o. ... Pri tem sodišče poudarja, da tovrstna dikcija ne pomeni, da sta stranki to storili sami po svoji volji, temveč gre zgolj za navedbo, da je bila navedena parcela vložena v komasacijski sklad. Ne glede na to, ali sta imenovana podala soglasje k izvedbi komasacijskega postopka ali ne, sta namreč A. A. ter B. B. (oziroma njegovi pravni nasledniki - dediči A. A., Č. Č. in D. D.) kot lastnika kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju udeležena v komasacijskem postopku, saj zakon ne zahteva, da bi z izvedbo postopka morali soglašati vsi lastniki kmetijskih zemljišč, temveč zadošča zakonsko določen delež lastnikov kmetijskih zemljišč. Skladno s tretjim odstavkom 56. člena ZKZ se namreč predlog za uvedbo komasacijskega postopka lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67% (sedaj dve tretjini) kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju, kar je bilo v obravnavanem primeru izpolnjeno.

28V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Glede na to, da so pripombe na elaborate možne v več fazah komasacijskega postopka, so nerelevantne tožbene navedbe v zvezi z ugotovitvenim poročilom št. 331-17/2018-6235-533 z dne 11. 12. 2022, str. 3, prvi odstavek, da ne drži, da komasacijski udeleženci niso podali nobenih pripomb, saj je bilo vloženih 7 pritožb s strani komasacijskih udeležencev. Navedeno namreč v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost postopka. Enako velja tudi za navedbo številk in veze v zapisniku št. 144, saj gre pri tem (zgolj) za administrativno označevanje dokumentov.

29Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

30Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površin zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

31Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru, in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

32Sodišče pojasnjuje, da je s sodbo II U 256/2021 z dne 14. 9. 2022 odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje iz razloga, ker tožečima strankama ni bila dana možnost sodelovanja na ustni obravnavi, glede na dejstvo, da sta že tekom komasacijskega postopka nasprotovala le-temu, kakor tudi iz razloga, ker izpodbijana odločba ni bila zadostno obrazložena. V ponovnem postopku je upravni organ 6. 12. 2022 izvedel ustno obravnavo, ki sta se je udeležila tožeča stranka in Č. Č. Kar se tiče samega poteka ustne obravnave, sodišče ugotavlja, da je bila tožeča stranka na obravnavi prisotna približno pol ure in da je med njima z vodjo postopka C. C. prišlo do nesoglasij, zlasti glede trditve, da sta s pokojnim možem vložila zemljo v komasacijo, s čimer se tožeča stranka ne strinja. Pri tem sodišče pojasnjuje, da ima skladno z drugim odstavkom 109. člena ZUP uradna oseba pravico opomniti tiste, ki motijo delo, in odrediti, kar je treba, da se red ohrani, vse stranke pa se na ustni obravnavi opozori, da morajo v skladu z 11. členom ZUP pred organom govoriti resnico in pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane s tem in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek. Prav tako so stranke s strani uradne osebe opozorjene na materialno in kazensko odgovornost v primeru krivo podane izjave po 3. točki 188. člena ZUP. Navedeni pouk, ki so ga deležne vse stranke upravnih postopkov, pa sam po sebi ne pomeni, da bi vodja komasacijskega postopka C. C. tožeči stranki grozila s kazenskim pregonom oziroma jo obtoževala, da laže.

33Z izvedbo ustne obravnave, ki je potekala 6. 12. 2022, in dodatno še s pošiljanjem ugotovitvenega poročila z dne 12. 12. 2022, na katerega je imela tožeča stranka možnost podaje pripomb v 8 dneh, kar je tudi izkoristila, je bila po presoji sodišča odpravljena kršitev pravice do izjave oziroma do sodelovanja v postopku. Tudi če bi zavzeli stališče, da je bilo v upravnem postopku kršeno načelo kontradiktornosti, pa je sodišče v predmetnem postopku opravilo glavno obravnavo, s čimer se odpravi nezakonitost upravnega postopka.¹

34Sodišče ugotavlja, da sta že prvostopenjski in drugostopenjski organ ustrezno pojasnila izračun vrednosti zemljišč, ki so predmet komasacijskega postopka, in obrazložila, da je tožeča stranka iz komasacijskega sklada dejansko prejela zemljišče večje velikosti in vrednosti, pri čemer po odločitvi prvostopenjskega organa razlike v vrednosti, določene v njeno korist, ni dolžna povrniti. Sodišče se pri tem skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. K temu sodišče le še dodaja, da je bilo vloženo zemljišče kvalificirano kot zemljišče B kategorije, medtem ko je dodeljeno zemljišče v večjem delu opredeljeno kot zemljišče B kategorije (2352 cenilnih enot) in v manjšem delu kot zemljišče C kategorije (1252 cenilnih enot). Kot je pojasnil drugostopenjski organ, je za ugotovitev vrednosti zemljišča treba vrednost cenilnih enot (C. E.) pomnožiti s količnikom 0,01875 EUR. Sodišče pa pri tem pojasnjuje, da namen komasacijskega postopka ni v ocenjevanju vrednosti nepremičnin v smislu prodajne vrednosti, temveč v zagotovitvi (novih) zemljišč primerljive vrednosti, ob upoštevanju pravil, opredeljenih v 65. členu ZKZ. V obravnavanem primeru je tožeča stranka v zameno za parcelo št. 1224/1 prejela parcelo št. 1964 (oboje k. o. ...), ki je delno resda nekoliko slabše kakovosti, a je za 77 m² večja in ima boljši dostop. Poleg tega je iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov razvidno, da je bila parcela št. 1224/1 nekoliko nepravilne oblike, medtem ko ima novo dodeljena parcela št. 1964 ravne in vzporedne meje. S tem pa je bil po oceni sodišča v obravnavanem primeru dosežen namen komasacije, ki je v tem, da vsak udeleženec dobi čim bolj zaokrožena zemljišča.

35V zvezi z navedbami tožeče stranke glede stroškov komasacije, za katere je v 10. točki izreka izpodbijane odločbe izrecno opredeljeno, da jih komasacijski udeleženci niso dolžni plačati, sodišče ocenjuje, da tožeča stranka za izpodbijanje tega dela izreka nima pravnega interesa, saj je ta določba določena v njeno korist. Določba 74. člena ZKZ pa bi prišla v poštev le v primeru, če bi bila komasacijskim udeležencem naložena obveznost plačila, kar jim v konkretnem primeru ni bila. Ker torej tožeča stranka iz naslova komasacije ne bo imela nobenih stroškov, so tožbene navedbe v tej zvezi neutemeljene.

36Upoštevajoč vse navedeno sodišče zaključuje, da so bile pri izdaji izpodbijane odločbe spoštovane določbe relevantne določbe ZKZ, prav tako pa je dejanska in materialnopravna podlaga odločitve ustrezno obrazložena. Na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

¹ Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, ur. dr. Erik Kerševan, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 336.