66. člen ZKZ

Komasacija je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki. Pri sami izvedbi komasacije niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.

Tožena stranka je pravilno odločila, da se izračunana razlika med vrednostjo zemljišč, ki jih je pravni prednik tožnikov vložil v komasacijski sklad in vrednostjo zemljišč, ki jih je C.C. iz tega sklada pridobila, izplača s tem, da se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila (kar ohranja njeno realno vrednost). Tožnika bosta do zamudnih obresti upravičena le, kolikor jima drugostopenjski organ tako odmerjene odškodnine ne bi izplačal v roku 60 dni po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, kot to določa 2. točka izreka izpodbijane odločbe.

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč. Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.

Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP). Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.

Vrednost zemljišč se določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanskega vrednosti konkretnega zemljišča. Zaradi navedenega je neupošteven tožnikov tožbeni ugovor, da je kvaliteta njegovih parcel zaradi načina obdelave bistveno boljša od drugih, tudi sosednjih parcel.

Zoper elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju pripombe niso bile podane, zato tožnik z ugovorom nepravilnega vrednotenja zemljišč v tej fazi komasacijskega postopka ne more biti uspešen. ZKZ namreč omejuje podajanje pripomb k elaboratom, ki se v komasacijskem postopku razgrnejo, na čas razgrnitve elaboratov in še osem dni po tem; pripombe se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.

Tožnik v pritožbenem postopku ni mogel več z uspehom podajati navedb, da mu niso dodeljena zaokrožena zemljišča, ki bi ustrezala usmeritvi njegovega gospodarjenja, ob tem ko je, kar niti ni sporno, pripombe k elaboratu nove razdelitve lahko poda(ja)l ter so bile te obravnavane ter se je z rešitvami strinjal do te mere, da je zapisnike z dne 5. 3. 2008 in 20. 3. 2008 podpisal. Drugostopenjski organ pa je tožniku tudi pravilno pojasnil, da ni mogoče primerjati vrednosti oziroma kvalitete posamezne dodeljene parcele s posamezno v komasacijski sklad vloženo parcelo, kajti predmet komasacije so vsa vložena in vsa dodeljena zemljišča ter se vrednost vseh dodeljenih zemljišč skupaj primerja z vrednostjo vseh vloženih zemljišč ter da se vložena in dodeljena zemljišča tudi označujejo z vrednostnimi razredi ter pri dodelitvi to ustrezno upošteva. Ugovora nepravilnega vrednotenja zemljišč tožnik torej ni mogel več z uspehom uveljavljati v pritožbenem postopku, niti tega ne more v predmetnem upravnem sporu, kajti v komasacijskem postopku mu je bilo to (da poda pripombe k razgrnjenemu elaboratu vrednotenja zemljišča) omogočeno, pa tedaj pripomb ni uveljavljal.

Komasacijska udeleženka s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti, če sta v komasacijskem postopku opravljena delitev zemljišč in po tržni vrednosti izračunana denarna odškodnina v skladu s komasacijskimi predpisi.

Ker se komasacijski postopek lahko uvede tudi proti volji prizadete stranke, ni pomembno, ali se je prizadeta stranka z zamenjavo zemljišč strinjala ali ne.