VSC Sklep Cp 468/2023

Pritožba nasprotnega udeleženca in predlagatelja C. C. se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo:

- pod točko I izreka ugodilo predlogu A. A. (v nadaljevanju: predlagateljica) in mladoletno B. B., ki je bila s sodbo istega sodišča IV P 543/17 z dne 22. 5. 2019 zaupana in vzgojo in varstvo očetu C. C. (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec), zaupalo v vzgojo in varstvo predlagateljici (točka 1); nasprotnemu udeležencu je naložilo plačilo mesečne preživnine za mladoletno B. B. od 6. 12. 2021 do 31. 1. 2022 v znesku 150,00 EUR, od 1. 2. 2022 do 31. 1. 2023 v znesku 164,04 EUR in od 1. 2. 2023 dalje v znesku 180,94 EUR, ob tem pa mu glede vseh do pravnomočnosti tega sklepa že zapadlih preživnin, zmanjšanih za tekom postopka že plačan znesek 700,00 EUR, naložilo, da jih plača na TRR predlagateljice, na tega pa je dolžan plačevati nasprotni udeleženec tudi kasneje zapadle preživnine (točka 2); uredilo pa je tudi način izvrševanja stikov mladoletne B. B. z nasprotnim udeležencem (točka 3);

- pod točko II izreka je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca (kot predlagatelja) za predodelitev mladoletnih D. D. in mladoletne B. B. v vzgojo in varstvo nasprotnemu udeležencu, za določitev preživnine predlagateljici in ureditev stikov predlagateljice z otrokoma ter podredni predlog nasprotnega udeleženca za predodelitev mladoletnega D. D. in mladoletne B. B. v skupno vzgojo in varstvo obema staršema, ter za določitev preživnine in ureditev stikov (točka 1). Pod točko 2 je zavrglo predlog nasprotnega udeleženca za predodelitev sina E. E. v vzgojo in varstvo nasprotnemu udeležencu, določitev preživnine zanj predlagateljici in ureditev stikov predlagateljice z E. E. ter podredni predlog nasprotnega udeleženca za predodelitev E. E. v skupno varstvo in vzgojo obema staršema, določitev preživnine in ureditev stikov;

- pod točko III izreka je odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške tega postopka.

2Pritožbo zoper sklep v celoti je vložil nasprotni udeleženec. V pritožbi je uveljavljal pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

V pritožbi je najprej izpostavljal, da se je sodnica osredotočila na vzgojo in varstvo hčere B. B., v ničemer pa se ni dotaknila njegovega predloga o celostni obravnavi vseh treh otrok, torej tudi sinov udeležencev D. D. in E. E. Do kakršnihkoli sprememb glede sinov se ni želel opredeljevati tudi CSD. Zato pa meni, da sploh ni bil slišan in upoštevan. Kot razlog nasprotovanja sklepu kot celoti izpostavlja neprimernost predlagateljice za zaupanje otrok v varstvo, njeno večletno neprimerno oskrbo zanje, nasprotovanje in onemogočanja izvajanja stikov z očetom, manipuliranje z otroki, … . Poudarja, da je predlagateljica z zavajanjem sodišča in drugih institucij dosegla, da njihove odločitve in aktivnosti negativno vplivajo tako na otroke kot njega. Predlagateljica ni opravičila z začasno odredbo zaupanega začasnega skrbništva za mladoletno B. B. Zato se ne strinja z mnenjem CSD in sklepom sodišča prve stopnje, da se otroci zaupajo v vzgojo in varstvo predlagateljici, saj to temelji na zavajanjih in lažeh predlagateljice in ne na dejanskem stanju. Kot kršitve pravil postopka razpravljajoči sodnici očita, da je narok 20. 6. 2023 izpeljala v nasprotju s procesnimi pravili, ko je v uvodu najprej povedala, da bo 7. 7. 2023 ob 14.10 uri izvedena še ena obravnava, na kateri bi naj nasprotni udeleženec predstavil svoja stališča in dokaze, tega pa v zapisnik ni zapisala. Pred koncem naroka je odločila, da obravnave 7. 7. 2023 ne bo in bo kar odločila. Njegovega nasprotovanja temu, ker da ima še svoje navedbe glede relevantnih dejstev in dokazov, v zapisnik ni zapisala. Nasprotni udeleženec pa zapisnika ni podpisal. Zato mu je bila kratena pravica ugovarjati zoper vsebino zapisnika in s tem kršen 124. člen ZPP, ni pa mu bila tudi dana možnost, da bi navedel vsa pravnorelevantna dejstva in dokaze. Že s strani odvetnika v predhodnem postopku je bil opozorjen na diskriminatorni odnos do moških, ker vse družinske postopke vodijo ženske in da če ne bo lagal in manipuliral, v sodnih postopkih nima nobenih možnosti. Vse to se je v tem postopku tudi potrdilo. Predlagateljica je v razgovorih na CSD in drugih institucijah rada poudarila, da je sreča, da zadevo obravnava razpravljajoča sodnica. S tem je nakazala, da ima pri sodnici podporo. Zato pa je postavljen upravičen dvom v nepristranskost sodnice. Njemu pa ni bila dana možnost enakovrednega obravnavanja pred sodiščem. Kršen je bil tudi 281. člen ZPP, ki govori o poteku glavne obravnave, ko čeprav je sodnico na to opozoril, na naroku 20. 6. 2023 ta ni zapisala na zapisnik, niti ugotovila, da udeleženec CSD Laško ni pristopil na narok in zakaj ni pristopil, čeprav je očitno, da pristojni CSD Laško nanj sploh ni bil vabljen. Na naroku 20. 6. 2023 je sodnica kršila 5. člen ZNP-1, ker je nagovarjala in spraševala le predlagateljico, nasprotnemu udeležencu pa sploh ni pustila k besedi. V neprijeten podrejen položaj pa ga je spravila tudi z obdolžitvijo, da postopek snema na diktafon, kar ni bilo utemeljeno in mu vzbuja dvom v sodničino nepristranost. Ker je sodnica zavrnila njegove pomembne dokazne predloge (vpogled v spis P 55/2018, P 8/2019, P 118/2020, pridobitev podatkov o psihofizičnem zdravju predlagateljice, test o jemanju in prisotnosti prepovedanih drog pri predlagateljici, zaslišanjem udeležencev CSD Laško in Velenje) s pavšalno argumentacijo, da so nepotrebni, ni pa pojasnila zakaj so nepotrebni, je kršila določilo 287. člena ZPP. Še zlasti pomemben je zapis CSD Laško o razgovoru s predlagateljico z dne 15. 2. 2023, v katerem je predlagateljica temu organu povedala, da je manipulativna. To pa je nasprotni udeleženec o predlagateljici trdil v vseh dosedanjih postopkih na sodišču, da ta uporablja laži in manipulacijo za dosego ciljev. Kljub tej sedaj priznani manipulativnosti predlagateljice je sodišče tej verjelo, do takšnih očitkov nasprotnega udeleženca pa se sploh ni opredelilo. Na naroku 20. 6. 2023 je sodnica obema udeležencema vročila dopis, ki ga je mladoletna B. B. 14. 6. 2023 poslala sodišču, nasprotni udeleženec pa se glede vsebine tega ni mogel izjasniti. Glede na njegovo vsebino meni, da je nastal pod vplivom predlagateljice in manipulativnim sodelovanjem B. B., saj so v njem navedene neresnice o tem, da jo je v času od 3. 5. do 20. 5. 2023 ponovno žalil, poniževal, ji govoril, da je butasta in psihično pritiskal nanjo. Zaradi tega, ker z B. B. leto in pol ni imel stikov, je v tistem času bil manipulativen vpliv predlagateljice nanjo še večji in je predlagateljica v tem času dosegla odtujitev otrok od njega. To, da se pod vplivom manipulativnega starša otroci od drugega starša močno odtujijo in izgubijo realen stik z njim, je sicer znano. Zato meni, da bi lahko samo skupno skrbništvo do neke mere preprečilo popolno odtujitev otrok od očeta in da otroci ne bi bili povsem pod vplivom predlagateljice, kar jim je v škodo. Alarmantno se mu zdi, da sodišče in CSD kljub ugotovitvi, da predlagateljica in hči B. B. lažeta in manipulirata za dosego ciljev, še vedno podpirata dosedanji način zaupanja otrok predlagateljici. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijan sklep spremeni tako, da določi skupno starševstvo, kot je bilo sicer soglasje k temu podano na CSD, ko sta starša zmogla komunicirat in sodelovat v korist otrok. Podredno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podredno tudi predlaga določitev nižje preživnine, ker so premoženjske zmožnosti strank in stroški napačno ugotovljeni. Zmotno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da imata predlagateljica in nasprotni udeleženec približno enake dohodke. Njuni plači glede na to, da oba različno uveljavljata vsak sicer polovico davčnih olajšav za otroke; da je predlagateljica v 43. plačilnem razredu javnih uslužbencev, nasprotni udeleženec pa v 37. razredu in da med tema razredoma znaša razlika 404,00 EUR; da je sodišče prve stopnje pri vpogledu v vpis FURS-a zmotno ugotovilo, da je nasprotni udeleženec od decembra 2021 do aprila 2023 prejemal plačo v višini do 1.708,00 EUR neto mesečno, ne pa prav do 1.571,00 EUR, ter da je predlagateljica z delom preko s.p. imela mesečno okoli 300,00 EUR prihodka, česar pa sodišče ni preverilo glede na to, da je predlagateljica na naroku 20. 6. 2023 povedala, da ti dohodki znašajo okoli 700,00 EUR na mesec, nista primerljivi. Zmotno je sodišče tudi ugotovilo, da so primerljivi tudi njuni skupni stroški, saj nasprotni udeleženec živi v hiši sam in mora sam pokriti vse stroške, predlagateljičini stroški pa se delijo. Pri tem sodišče prve stopnje pri potrebah otrok ni upoštevalo štipendij otrok. Sicer je sodišče zavrnilo njegov predlog, da se preživnina na novo določi za vse otroke. E. E. je tekom postopka postal polnoleten. Zato pa bi moralo sodišče o novi preživnini odločiti do njegove polnoletnosti. Glede na manipulativnost predlagateljice sodišče prve stopnje tej glede stroškov ne bi smelo verjeti. Ker nasprotni udeleženec za sinova del teh stroškov plačuje že na podlagi prej določene preživnine, bi bilo potrebno za vse otroke znižati preživnine, kot je to predlagal v svojem predlogu nasprotni udeleženec. Sicer pa je nasprotni udeleženec nasprotoval tudi oceni stroškov za B. B., ki jih je predlagateljica na naroku 9. 8. 2023 opredelila na kar 623,00 EUR na mesec. Glede na to, da predlagateljica svojega prostega časa večinoma ne preživlja doma, ni tudi res, kar ugotavlja sodišče prve stopnje, da predlagateljica več prispeva za vzgojo in skrb otrok kot nasprotni udeleženec, ker otroci bivajo pri njej. Neverodostojnost predlagateljice kaže tudi dejstvo, da je na narokih 9. 8. 2022 in 20. 6. 2023 navedla različno višino obroka stanovanjskega kredita. Pritožnik domneva, da je bila pogodba o štipendiranju za B. B. za izdajo začasne odredbe namenoma prekinjena. Po plačilu kredita in preživnine mora nasprotnemu udeležencu ostati za preživetje vsaj minimalna plača za pokritje njegovih stroškov, breme stroškov otrok pa mora biti porazdeljeno med staršema sorazmerno z njunimi prihodki. Glede poteka naroka 20. 6. 2023 še pojasnjuje, da ni vedel, da bosta nanj prišla B. B. in D. D., ko pa je sodnica začela brati povzetek razgovora z B. B., laži in manipulacij hčere ni hotel poslušati zaradi varovanja svojega zdravja in počutja. Ko je dobil zaključno besedo je povedal, da želi, da se zadeva čimprej zaključi v dobro otrok in da gre življenje normalno naprej. Stiki z B. B. se glede na začasno odredbo in B. B. nestrinjanje niso izvajali več kot leto in pol. Stiki, kot so bili določeni z začasno odredbo, so temeljili na neresničnem temelju, da je B. B. pri nasprotnem udeležencu ogrožena. Predlagateljica je na sestanku pri CSD Laško 10. 5. 2023 potrdila, da sedaj ve, da B. B. pri očetu ni bila nikoli ogrožena in da hči za dosego ciljev tudi laže in manipulira ter, da bo sedaj vztrajala, da se stiki z B. B. izvajajo na isti način kot s sinovoma. Tega pa ni uresničila. Predlagateljica je nasprotnega udeleženca zavajala, da je s hčero vse v redu. Zato pa glede na 173. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) predlaga, da se predlagateljici odvzame skrbništvo in otroke zaupa v vzgojo in varstvo nasprotnemu udeležencu. Glede na izpostavljene okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost, daje predlog za izločitev poslujoče sodnice F. F. V kolikor bi sodišče druge stopnje vrnilo zadevo nazaj v odločanje sodišču prve stopnje pa predlaga določitev nove sodnice oziroma sodnika. Sicer pa v celoti vztraja pri svojem predlogu.

3Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo zatrjevala, da se ne spominja pogovora o dodatnem naroku na naroku 20. 6. 2023, že iz listin spisa pa je razvidno, da je nasprotni udeleženec porabil bistveno ves časa sodišča kot predlagateljica. Sicer so neutemeljene njegove pritožbene trditve, ne strinja se tudi z njegovim predlogom, da se otroci dodelijo njemu v vzgojo in varstvo, saj otroci na očetovo željo z njim že od zadnjega naroka dne 20. 6. 2023 nimajo stikov. Zato bi morala biti preživnina zanje še višja. Predlagala je zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po določbi drugega odstavka 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za njegovo izločitev, vendar pa najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Zato so neupoštevne v pritožbi prvič uveljavljane trditve in zahteva pritožnika za izločitev razpravljajoče sodnice.

6Po določbi 286.b člena ZPP, ki se (glede na določbo 42. člena ZNP-1) uporablja tudi v predmetnem nepravdnem postopku, mora stranka kršitev določb (ne)pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, uveljavljati pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče, kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa sodišče druge stopnje upošteva le, če teh stranka predhodno ni mogla navesti brez svoje krivde. Iz zapisnika o naroku z dne 20. 6. 2023 ne izhaja, da bi na njem nasprotni udeleženec uveljavljal kakršnekoli procesne kršitve sodišča na tem naroku. Zato pa so neupoštevni pritožbeni očitki o podanosti kršitev 124. člena ZPP, 281. člena ZPP in 287. člena ZPP, v zvezi s katerimi nasprotni udeleženec v pritožbi ni pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno uveljaviti pred sodiščem prve stopnje (na naroku 20. 6. 2023). Tudi sicer pa so glede na zapis razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov nasprotnega udeleženca (v drugem odstavku na strani 20 izpodbijanega sklepa) protispisne pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje njegove dokazne predloge zavrnilo zgolj s pavšalno argumentacijo, da so nepotrebni. Sodišče prve stopnje je namreč zavrnitev njegovih dokaznih predlogov razložilo z argumentiranimi in razumnimi razlogi.

7Iz podatkov spisa je razvidno, da so bile nasprotnemu udeležencu vročene vse pripravljalne vloge predlagateljice in da je na vse te tudi odgovoril. Iz vsebine zapisnika o naroku 20. 6. 2023 pa tudi izhaja, da je nasprotni udeleženec podal odgovore na vse predlagateljičine izjave na tem naroku, ob zaslišanju predlagateljice pa je tej postavljal številčna in podrobna vprašanja. Zato pa so neutemeljene pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da na naroku 20. 6. 2023 svojih stališč ni mogel predstaviti in s tem utemeljevana kršitev 5. člena ZNP-1.

8Kot je razvidno že iz vsebine točk 11, 13, 14, 15, 16 in 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je tako sodišče prve stopnje kot tudi CSD Laško (v poročilu in mnenju z dne 19. 4. 2023 in obvestilu z dne 12. 6. 2023) obravnavalo odločilne okoliščine in dejstva v zvezi s predlogom nasprotnega udeleženca na predodelitev sinov E. E. in mld. D. D. nasprotnemu udeležencu v vzgojo in varstvo oziroma v vzgojo in varstvo obema staršema. Sodišče prve stopnje je v navedenih točkah obrazložitve tudi podrobno obrazložilo, zakaj je predlog nasprotnega udeleženca in podredni predlog, v kolikor sta se ta nanašala na mladoletnega D. D., zavrnilo in v kolikor sta se ta nanašala na E. E., ki je tekom postopka postal polnoleten, zavrglo. Zato pa so protispisne pritožbene trditve, da v zvezi s sinovoma njegov nasprotni predlog sploh ni bil obravnavan in upoštevan.

9V zvezi z zavrženjem predloga nasprotnega udeleženca tako glede predodelitve sina E. E. v vzgojo in varstvo njemu oziroma v skupno vzgojo in varstvo ter posledično ureditev stikov in preživninske obveznosti predlagateljice v zvezi z E. E., je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je glede na to, da je ta tekom postopka postal polnoleten, z njegovo polnoletnostjo pa je starševska skrb nasprotnega udeleženca (pa tudi predlagateljice) prenehala (6. člen DZ v zvezi s prvim odstavkom 152. člena DZ), odpadel tudi njegov pravni interes za uveljavljanje takšnih zahtevkov in drugih zahtevkov, ki izhajajo iz starševske skrbi. Po določbi 52. člena ZNP-1 namreč nastopijo pravne posledice sklepa, s katerim se spremeni družinsko razmerje, z njegovo pravnomočnostjo. Zato pa v primeru, ko mladoletni otrok tekom postopka postane polnoleten, za odločanje o zahtevi starša o njegovem zaupanju v vzgojo in varstvo ter za druge zahtevke v zvezi z uresničevanjem starševske skrbi, ni več pravne podlage. Takšne pa tudi ni za preživninski zahtevek, saj s polnoletnostjo postane zanj aktivno legitimiran otrok, starš pa izgubi upravičenost za njegovo zastopanje¹. Pritožbeni očitki pritožnika se tako tudi v tem delu izkažejo kot neutemeljeni.

10Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke otroške in mladostniške psihiatrije prof. dr. G. G., podanega v predhodnem pravdnem postopku² in poročila in mnenja CSD Laško ugotovilo, da imata oba starša, torej tudi predlagateljica, primerne osnovne starševske kapacitete. Na podlagi izpovedb vseh treh otrok udeležencev je sodišče tudi ugotovilo, da so vsi trije otroci z dosedanjim življenjem pri predlagateljici zadovoljni. Na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke dr. G. G. je sodišče tudi ugotovilo, da vsi trije otroci glede bivanja pri starših izražajo svojo voljo in da so njihovi izrazi pristni in jih je potrebno upoštevati. Na podlagi celovitega poročila in mnenja CSD Laško z dne 19. 4. 2023 ter poročila in mnenja CSD Laško z dne 12. 6. 2023, v katerem je CSD podal svoje poročilo in mnenje tudi v zvezi z odhodom mld. B. B. k očetu dne 3. 5. 2023 in njenim bivanjem pri njem do 21. 5. 2023, je ugotovilo, da ta meni, da zaradi starševskega nesodelovanja in njune nezmožnosti konstruktivne komunikacije, ki se kaže v oteženosti slehernega dogovora (kar je ugotovilo tekom postopka tudi sodišče samo), skupne vzgoje in varstva v največjo korist otrok ne bi zmogla izvajati, zato pa je v korist obeh mld. otrok (B. B. in D. D.), da se ta zaupata v vzgojo in varstvo predlagateljici. Sodišče prve stopnje je na podlagi dvakrat podanih izjav volje mld. B. B. in mld. D. D. (strokovni delavki CSD in 20. 6. 2023 razpravljajoči sodnici), ki sta oba starejša od 15 let, tudi ugotovilo, da je obema trenutna ureditev ustrezna in ne želita sprememb, pa tudi ne skupne vzgoje in varstva obeh udeležencev, saj oba menita, da sodelovanje med njima ni takšno, da bi jo zmogla. Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da se mld. B. B. predodeli v vzgojo in varstvo predlagateljici, glede mld. D. D. pa ne obstajajo takšne spremenjene okoliščine glede njegovih koristi, ki bi narekovale njegovo drugačno dodelitev v vzgojo in varstvo kot je dosedanja, določena z izvršilnim naslovom. Zato je predlogu predlagateljice za predodelitev mld. B. B. v vzgojo in varstvo njej ugodilo, nasprotni predlog nasprotnega udeleženca za predodelitev mld. D. D. v vzgojo in varstvo njemu oziroma za dodelitev mld. B. B. v vzgojo in varstvo njemu oziroma podredno za dodelitev obeh mld. otrok B. B. in D. D. v skupno vzgojo in varstvo obema udeležencema, zavrnilo. Pritožbene trditve nasprotnega udeleženca o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ker to naj ne bi temeljilo na resničnem dejanskem stanju oziroma bi naj bilo posledica manipulacije predlagateljice, ne morejo omajati prepričljivosti dokazne ocene in dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje, pa tudi ne pravilnosti sprejete odločitve. Zato so pritožbene trditve pritožnika v tem delu neutemeljene.

11Že iz točke 21 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje obrazložilo svojo dokazno oceno in dokazne zaključke glede ugotovljenih mesečnih potreb mld. B. B., je razvidno, da sodišče prve stopnje pri ugotavljanju le-teh ni v celoti sledilo trditvam in izpovedbi predlagateljice, ampak je pri ocenjevanju potreb mld. B. B. upoštevalo tudi pripombe nasprotnega udeleženca in na podlagi teh povprečne mesečne potrebe mld. B. B. ocenilo na 410,00 EUR mesečno. Zato nasprotni udeleženec zgolj s pavšalnimi trditvami o neverodostojnosti predlagateljice ne more omajati prepričljivosti takšnih dokaznih zaključkov in ugotovitev sodišča prve stopnje.

12Kot je razvidno iz vsebine točke 22 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje kot približno enake ocenilo stroške lastnega preživljanja obeh udeležencev, v zvezi z višino mesečnih dohodkov predlagateljice pa je sledilo trditvam nasprotnega udeleženca, da ti znašajo mesečno okoli 2.000,00 EUR. Iz razlogovanja pod točko 24 obrazložitve je tudi razvidno, da je sodišče prve stopnje sledilo predlogu nasprotnega udeleženca in mu naložilo manjši del pokrivanja mesečnih potreb mld. B. B. zato, ker ima nižje prejemke. Zato pa so protispisni pritožbeni očitki nasprotnega udeleženca, v katerih izpostavlja zmotnost drugačnih tovrstnih ugotovitev.

13Kot je poudarilo tudi sodišče prve stopnje, se višina preživnine določi glede na potrebe mld. otroka ter glede na materialne in pridobitne zmožnosti staršev³. Pri presoji zmožnosti za preživljanje pa je potrebno upoštevati tudi preživninske obveznosti zavezanca do drugih otrok. Sodišče prve stopnje je v točkah 22 in 23 obrazložitve podrobno opredelilo prihodke in izdatke obeh udeležencev, v točki 24 obrazložitve pa tudi preživninske obveznosti staršev do obeh skupnih sinov. Upoštevajoč B. B. mesečne potrebe v višini 410,00 EUR pa je pokrivanje le-teh razdelilo med udeleženca tako, da je nasprotnemu udeležencu naložilo mesečno preživnino mld. B. B. v enaki višini, kot jo mora sicer plačevati sinovoma (to je v času 6. 12. 2021 do 31. 1. 2022 mesečno 150,00 EUR, od 1. 2. 2022 do 31. 1. 2023 164,04 EUR in od 1. 2. 2023 dalje po 80,94 EUR). Sodišče prve stopnje je pri takšni določitvi višine preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca upoštevalo ne samo njegove nižje prejemke v razmerju do predlagateljice, ampak tudi dejstvo, da je predlagateljica ob višjih prejemkih (ki jih prejema tudi zato, ker ob redni zaposlitvi opravlja tudi dodatno dejavnost kot samostojna podjetnica ter prejema tudi socialne transferje), obremenjena z vsakodnevno vzgojo, varstvom in oskrbo mld. B. B. in mld. D. D., pri njej pa živi tudi polnoletni sin E. E. Ob takšnih ugotovljenih okoliščinah je nasprotnemu udeležencu določilo višino mesečno preživnine, ki znaša bistveno manj kot 1/2 mesečno ovrednotenih potreb mld. B. B. Takšna razdelitev preživninskega bremena med starša ni takšna, da je nasprotni udeleženec, tudi upoštevajoč preživninske obveznosti do sinov in ki tako skupaj znašajo približno 1/3 njegove mesečne plače, ne bi zmogel. To pa še zlasti, ker so pri določitvi preživnine upoštevne pridobitne zmožnosti starša in ne le materialne zmožnosti starša. Pritožbeni očitki nasprotnega udeleženca o previsoko odmerjeni preživnini mld. B. B., glede na njegove mesečne prihodke, tako niso utemeljeni.

14Sodišče prve stopnje je v točki 17 obrazložitve pravilno obrazložilo, da je ob zavrnitvi predlogov nasprotnega udeleženca za dodelitev mld. otrok njemu v vzgojo in varstvo oziroma ob zavrnitvi njegovega predloga za določitev skupne vzgoje in varstva mld. otrok zavrnilo tudi njegov takšnemu predlogu podredni predlog za določitev preživninske obveznosti predlagateljice. Glede na to, da sta oba mld. otroka udeležencev dodeljena v vzgojo in varstvo predlagateljici, podlage za določitev preživninske obveznosti predlagateljice do mladoletnih otrok namreč ni. Sicer pa je sodišče prve stopnje ob navedenem tudi ugotovilo, da se potrebe mld. D. D. od časa izdaje sodbe v zadevi IV P 143/2017, s katero je bila določena preživninska obveznost nasprotnemu udeležencu zanj, niso spremenile, nasprotni udeleženec pa ni navajal sicer nobenih drugih okoliščin, ki bi pomenile spremenjene okoliščine. Zato pa je tudi glede na takšne okoliščine zaključilo, da ni pogojev za ponovno odločanje o višini oziroma znižanju njegove preživninske obveznosti do mld. D. D. Upravičenost predlagateljice za zastopanje sina E. E. je zaradi njegove polnoletnosti odpadla in tako ni podane aktivne legitimacije za takšno odločanje proti polnoletnemu sinu E. E. Zato pa je tudi v zvezi z njim zaključilo, da ni podlage za ponovno odločanje o višini oziroma znižanju preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca do njega. Glede na določbo prvega odstavka 197. člena DZ⁴ in navedeno neupravičenost za zastopanje so navedeni razlogi sodišča prve stopnje pravilni, nasprotne pritožbene trditve pa neutemeljene.

15Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (350. člen ZPP z zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ E. E. je sicer še v času, ko ni bil star 18 let, povedal, da ne želi sodelovati v tem postopku kot udeleženec.
² ki je bil zaključen s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje z dne 22. 5. 2019.
³ 189 in 190. člen DZ.
⁴ ta določa, da lahko sodišče v z izvršilnim naslovom določeno preživnino poseže le, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.