VSL Sklep I Ip 696/2024

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrglo.

2Zoper navedeni sklep je upnica vložila pritožbo, h kateri je priložila podpisano posojilno pogodbo z dne 3. 4. 2023 in overovitev z dne 3. 4. 2023 št. 020-1/2023-692 na upravni enoti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in se v izogib ponavljanju višje sodišče sklicuje na pravilno odločitev sodišča prve stopnje. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da upnica v predlogu za izvršbo pod oznako verodostojne listine le-te ni navedla tako, kot to zahtevata drugi in peti odstavek 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v povezavi s 23. členom ZIZ in Navodili za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (v nadaljevanju Navodila), ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka. Drži stališče sodišča prve stopnje, da navedba pogodbe brez ustrezne overovitve in še to pod napačno kataloško številko Navodil sama po sebi še ne pomeni verodostojne listine iz drugega odstavka 23. člena ZIZ, saj le-ta določa, da verodostojno listino predstavlja po zakonu overjena zasebna listina. Višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da je pojem "po zakonu overjena zasebna listina" treba razlagati tako, kot jo glede na smiselno uporabo ob upoštevanju 15. člen ZIZ določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 2. točki prvega odstavka 431. člena, to je kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (prim. sklep VSL III Ip 2168/2017).

5Glede na to, da je potrebno v skladu z 41. členom ZIZ verodostojno listino v predlogu za izvršbo določno označiti, je dolžno izvršilno sodišče že ob vložitvi predloga za izvršbo paziti na to ali je listina, ki je v predlogu za izvršbo označena kot verodostojna, verodostojna listina v skladu s 23. členom ZIZ, saj obstoj take listine predstavlja formalno predpostavko za odločitev o predlogu za izvršbo. Če ta predpostavka ni izpolnjena, kot v tem primeru, sodišče prve stopnje predlog zavrže, saj izvršba na podlagi listine, ki je ni mogoče opredeliti kot verodostojno, ni dovoljena (prim. VSL sklep I Ip 794/2020).

6Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožnica sedaj v pritožbi poskuša odpraviti formalno pomanjkljivost predloga ter se sklicuje na overovitev posojilne pogodbe z dne 3. 4. 2023, iz katere izhaja,da je overovitev opravljena pred upravnim organom. Višje sodišče pritožnici pojasnjuje, da je navedena dopolnitev prepozna glede na 337. člen ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ, sicer pa zgolj upravna overovitev glede na zgoraj opisani pojem po zakonu overovljene listine v izvršilnem postopku na zadostuje. V skladu s 178. členom Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) je overovitev na upravni enoti sicer enakovredna notarski overovitvi lastnoročnega podpisa, vendar pa je namenjena zgolj uporabi v upravnih postopkih (prim. VSK sklep II Ip 334/2019). 3. odstavek 178. člena ZUP namreč določa, da se ne glede na določbe drugih predpisov šteje, da je upravna overitev lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije, glede postopkov po tem zakonu (torej ZUP), enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije.

7Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).