UPRS Sodba I U 1261/2020-12

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

Izrek izpodbijane odločbe

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Črnomelj tožniku iz razloga nezanesljivosti v I./1. točki izreka odvzela orožni list št. OL 0039512, izdan dne 15. 2. 2010 za namen šport, in orožje, ki ga ima v lasti in posesti na podlagi te listine: a) PAP z risano cevjo, kategorija B4, znamka ČEŠKA ZBROJEVKA, kaliber 7.62x39, tovarniška št. ..., reg. št. ..., b) polavtomatsko pištolo, kategorija B1, znamka CZ, kaliber 7.62TOKAREV, tovarniška št. ..., reg. št. ..., c) polavtomatsko pištolo, kategorija B1, znamka CZ, kaliber 7.65MM, tovarniška št. ..., reg. št. ..., d) polavtomatsko pištolo, kategorija B1, znamka ISSC, kaliber 22L.R., tovarniška št. ..., reg. št. ... in e) polavtomatsko pištolo, kategorija B1, znamka CZ, kaliber 7.62TOKAREV, tovarniška št. ..., reg. št. ...

2Iz istega razloga mu je v I./2. in 3. točki izreka izpodbijane točke odvzela tudi orožni list št. ..., izdan dne 17. 3. 2017 za namen varnost, in orožje, ki ga ima tožnik v lasti in posesti na podlagi te listine: polavtomatsko pištolo, kategorija B1, znamka ZASTAVA ARMS, kaliber 9 MM PARABELLUM, tovarniška št. ..., reg. št. ... ter naboje: 113 kosov kalibra 7.62, 52 kosov kalibra 7.65, 43 kosov kalibra 9 MM in 51 kosov kalibra 22 Long Rifle.

3Hkrati je tožniku naložila, da mora v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe, najti kupca za odvzeto orožje (II. točka izreka). Razveljavila je začasno odločbo št. 216-127/2019-7 z dne 7. 5. 2019 (III. točka izreka).

4Upravna enota Črnomelj je tudi odločila, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve (IV. točka izreka), da navedeno orožje do pravnomočnosti te odločbe ostaja v hrambi pri njej (V. točka izreka), in da ji mora tožnik v roku osmih dni po prejemu izpodbijane odločbe dostaviti orožni list za varnost št. OL 0091820 izdan dne 17. 3. 2017 (VI. točka izreka). Ugotovila je še, da posebni stroški postopka niso nastali (VII. točka izreka).

Obrazložitev izpodbijane odločbe

5Uvodoma je iz obrazložitve razvidno, da je Upravna enota Črnomelj (v nadaljevanju tudi prvostopenjski organ) izpodbijano odločbo izdala v ponovnem postopku, saj se je tožnik zoper prvotno prvostopenjsko odločbo št. 216-127/2019-25 z dne 28. 11. 2019 uspešno pritožil. Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju tudi drugostopenjski organ) je prvotno odločbo odpravilo in zadevo z navodili vrnilo v ponoven postopek na prvi stopnji.

6Prvostopenjski organ je ponovno izvedel ugotovitveni postopek, v katerem je ugotavljal tudi ali so pri tožniku podana kakšna nova dejstva, ki bi bila zadostna podlaga za odvzem orožja iz razloga nezanesljivosti (3. točka drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju; v nadaljevanju ZOro-1)1. V okviru tega je opravil poizvedbe za posredovanje podatkov iz kazenskih evidenc in evidenc prekrškov pri Policijski postaji Črnomelj, Okrajnem sodišču v Črnomlju, Ministrstvu za pravosodje in Okrožnem državnem tožilstvu v Novem mestu. Na tej podlagi je ugotovil, da je bil tožnik s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 16786/2019 z dne 8. 7. 2019 (v nadaljevanju pravnomočna sodba) pogojno obsojen zaradi izvršitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 v sostorilstvu ter da mu je bila določena kazen enega leta zapora, s preizkusno dobo treh let. Ugotovil je tudi, da ima tožnik odprte še druge kazenske postopke2, ki pa v času odločanja prvostopenjskega organa še niso bili pravnomočno končani. Zaključil je, da za preverjanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena v zvezi s 15. in 16. členom ZOro-1 zadostuje pravnomočna sodba, saj iz nje izhaja ugotovitev, da je tožnik sodeloval pri izvršitvi (omenjenih) kaznivih dejanj, kjer sta bili uporabljeni nevarni sredstvi (nož z dolžino rezila 29 cm in sekira), s katerimi se lahko telo hudo poškoduje ali celo odvzame življenje.

7Tožnik je v upravnem postopku na zaslišanju povedal, da z orožnim listom, izdanim za namen varnosti, ne razpolaga. Zatrjeval je, da je bila hišna preiskava njegovega doma, ki je bila izvedena na podlagi posnetka njegovega sina na Facebooku (v nadaljevanju videoposnetek), na katerem ni niti tožnika niti njegovega orožja, opravljena brez podlage. Ugotovljeno je bilo, da orožje hrani skladno z določili ZOro-1, pa so mu ga kljub temu neupravičeno zasegli. Zanikal je ugotovitve, ki so izhajale iz pravnomočne sodbe in trdil, da pri izvršenih kaznivih dejanjih nista bila uporabljena nož in sekira, ravno tako pa ni bilo uporabljeno nobeno strelno orožje, ki ga ima v posesti. Poudaril je, da orožje poseduje vse od leta 2005 in da z njim ni izvršil nobenega kaznivega dejanja oziroma ga ni uporabil na protipraven način.

8Prvostopenjski organ je na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka ocenil, da tožnik izpolnjuje oba pogoja iz 1. alineje drugega odstavka 16. člena, ki podrobneje opredeljuje pogoj zanesljivosti iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. S pravnomočno sodbo je bil obsojen za naklepni kaznivi dejanji, iz nje pa izhajajo tudi okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ sklepal, da je tožnik neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem in je od njega mogoče pričakovati, da ga bo zlorabil. Ob sklicevanju na sodbo in sklep tega sodišča I U 1203/2015 z dne 9. 9. 2015 je pojasnil, da za zakonito odločitev o odvzemu orožja iz navedenega razloga zadošča verodostojna ugotovitev v pravnomočni sodbi, zaradi česar izvedba drugih dokazov ali drugačna dokazna ocena ugotovljenih dejstev ni potrebna. Kljub temu, da mu je bila ta možnost dana, se tožnik v roku 15 dn pred izdajo izpodbijane odločbe ni izjasnil o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah3.

9V izpodbijani odločbi (na strani 6 in 7) je prvostopenjski organ pojasnil zakaj meni, da je v konkretnem primeru poleg pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, podan tudi pogoj iz 2. točke omenjenega člena (zadržek javnega reda). A je glede na vse ugotovljeno, ob sklicevanju na 58. člen v zvezi s 3. točko drugega odstavka 14. člena in 1. alinejo drugega 16. člena ZOro-1 zaključil, da tožnik ni (več) zanesljiv in primeren za posest orožja ter mu na tej podlagi z izpodbijano odločbo odvzel orožje in orožne listine, kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane odločbe.

10Tožnik se je zoper izpodbijano odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

Bistvene navedbe strank

11Tožnik očita toženi stranki, da mu je kršila pravico do izjave (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Napačno je štela, da je predmetna upravna zadeva nujna v smislu tretjega odstavka 6. člena ZZUSUDJZ, po kateri se tek roka ne prekine. Dejstvo je, da se vse njegovo orožje, ki mu je bilo odvzeto z izpodbijano odločbo, že nahaja v hrambi pri toženi stranki. Glede na to, da mu je bil dopis št. 216-127/2019-42 (v nadaljevanju dopis) vročen dne 11. 5. 2020, mu je rok začel teči dne 1. 6. 2020 in se je iztekel šele na dan 15. 6. 2020. To pomeni, da je bila izpodbijana odločba z dne 2. 6. 2020 izdana pred potekom 15 dnevnega roka za izjavo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

12Poudarja, da razlogov za uvedbo postopka odvzema orožja zoper njega sploh ni bilo. V okviru hišne preiskave njegovega doma je bilo ugotovljeno, da je orožje hranil pravilno, nikomur ga ni izročal ali posojal. Ni jasno, na podlagi česa so policisti sklepali, da je njegovo tisto orožje, ki ga je imel na videoposnetku njegov sin.

13Opozarja, da dne 28. 3. 2019, ko je bil uveden predmetni upravni postopek, zoper njega še ni bil začet noben kazenski postopek, kar pomeni, da v tem času še ni bil pravnomočno obsojen za izvršitev kateregakoli kaznivega dejanja. Tožena stranka je tudi napačno upoštevala le dejstvo, da je bil v vmesnem času pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja, kar je bil tudi edini razlog za izdajo izpodbijane odločbe. Obstoja okoliščin, ki ne bi več opravičevale njegovega lastništva in posedovanja orožja, pa ni ugotavljala.

14Tožnik meni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusti. Iz nje namreč ne izhajajo elementi nasilja, ki naj bi bili podani pri njem, in na podlagi katerih bi bil utemeljen sklep o obstoju zadržka javnega reda za lastništvo in posedovanje orožja. Ne drži namreč, da je pri storitvi kaznivih dejanj uporabil sekiro tožnik, temveč njegov sin. Kaznivo dejanje grožnje po 135. členu KZ-1 je predlagalni delikt. Pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1, ki se sicer preganja po uradni dolžnosti, pa za omenjeni sklep ne zadošča. Poleg navedenega tožnik izpostavlja, da mu je bila izrečena pogojna obsodba, ki zanj ne more imeti negativnih posledic in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

15Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka

16Tožba ni utemeljena.

17Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in dodaja naslednje.

18V skladu s prvim odstavkom 58. člena ZOro-14 pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Ti pogoji so: neobstoj zadržkov javnega reda, zanesljivost, upravičen razlog za izdajo orožne listine, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Pogoj zanesljivosti je podrobneje urejen v 16. členu ZOro-1, ki določa, da je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal ali ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval, ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja (prvi odstavek). Posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če: 1.) je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil, 2.) mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, 3.) je odvisen od alkohola ali mamil in če 4.) okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja (drugi odstavek). Kakšen je predpisani način ravnanja posameznika z orožjem, pa je zakonodajalec opredelil v IV. poglavju z naslovom "Ravnanje z orožjem".

19Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZZUSUDJZ se tek rokov ne prekine v posamičnih upravnih zadevah, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti, če je od odločitve v zadevi odvisno preživljanje stranke, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic ali če je to nujno za učinkovito izvajanje oblasti za doseg namena iz 1. člena tega zakona. Po prepričanju sodišča je prvostopenjski organ pravilno ocenil, da konkretna upravna zadeva predstavlja nujno zadevo v času razglašene epidemije COVID-19, oziroma nujen ukrep v javnem interesu, s katerim ni mogoče odlašati. Odločalo se je namreč o odvzemu orožja, ki je že po svoji naravi nevarna stvar, ki pomeni neposredno nevarnost za življenje, zdravje in varnost ljudi ter javnega reda5. Sodišča ne prepriča v nasprotno niti dejstvo na katerega opozarja tožnik, in sicer da se vse njegovo orožje že nahaja v hrambi pri toženi stranki.

20Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku po pooblaščencu poslal dopis, ki mu je bil vročen dne 11. 5. 20206 in mu s tem dal možnost, da se v roku 15 dni izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Pri tem ga je jasno opozoril na to, da gre za nujno upravno zadevo, v kateri se skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZZUSUDJZ tek rokov ne prekine. Rok se je torej iztekel z dnem 26. 5. 2020. Tožnik, ki je imel v upravnem postopku pooblaščenca, pa je imel tako dovolj časa, da bi prvostopenjski organ lahko vsaj seznanil s svojim nestrinjanjem glede teka roka, če že ni podal svojih pripomb glede ugotovitev tožene stranke v postavljenem roku. Izpodbijana odločba je bila dne 2. 6. 2020 pravilno izdana po preteku 15 dnevnega roka, zato tožena stranka po prepričanju sodišča ni kršila tožnikove pravice do izjave.

21Sodišče ne more pritrditi tožnikovim navedbam, da razlogov za uvedbo postopka zoper njega sploh ni bilo. Namen 58. člena ZOro-1 je namreč odvzeti orožje in orožne listine tistemu, ki s svojim ravnanjem ne zagotavlja varnosti ljudi in javnega reda nasploh. Ravnanje, ki omenjene dobrine ogroža, se sankcionira z izgubo orožja in orožnih listin. Pooblastilo zakonodajalca za takšno postopanje po uradni dolžnosti ni potrebno. Kadar upravni organ zazna takšne okoliščine, mora sam takoj ustrezno ukrepati7, pri čemer ni vezan na predlog za začetek postopka8. Ob uvedbi in vodenju postopkov po ZOro-1 mora vedno izhajati iz temeljnega namena zakona, ki je v varovanju življenja, zdravja, varnosti ljudi in javnega reda (prim. prvi odstavek 1. člena ZOro-1), k takšnemu postopanju pa napotuje tudi drugi odstavek 5. člena Direktive (EU) 2017/8531 9 10.

22Iz predloga Policijske postaje Črnomelj za začetek postopka odvzema orožja in orožnih listin zoper tožnika (list. št. 4 upravnega spisa) izhaja, da je Policija na podlagi opravljene hišne preiskave na tožnikovem domu ugotovila, da obstaja utemeljen sum, da tožnik z orožjem ravna v nasprotju s 16. členom ZOro-1, saj je z njim streljal v okolici domačega naslova. Ravno tako je na podlagi pregleda videoposnetka ugotovila, da naj bi nepravilno hranjeno orožje prišlo v roke nepooblaščeni osebi (kršitev 25., 44. in 22. člena ZOro-1). Glede na vse navedeno je prvostopenjski organ, po prepričanju sodišča postopal pravilno in zakonito, ko je po uradni dolžnosti začel navedeni postopek. Tožnikove navedbe, ki se nanašajo na ugotovitve Policije v zvezi s hišno preiskavo in pregledom videoposnetkov, pa za ta upravni spor niso relevantne. Uveljavljati bi jih moral v kazenskem postopku, v okviru katerega so bila preiskovalna dejanja opravljena.

23Skladno s 6. členom ZUP (načelo zakonitosti), mora upravni organ odločiti na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega ob izdaji odločbe11. To pomeni, da za konkretni upravni spor ni relevantna tožnikova navedba, da v času uvedbe upravnega postopka12 še ni bil pravnomočno obsojen za storitev kaznivega dejanja. Bistveno je, da je bila pravnomočna sodba izdana do izdaje izpodbijane odločbe.

24Med strankama ni sporno, da je bil tožnik do izdaje izpodbijane odločbe pravnomočno obsojen, zaradi izvršitve dveh naklepnih kaznivih dejanj v kvalificirani obliki, in sicer grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 in povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in da sta bili pri njuni izvršitvi uporabljeni nevarni sredstvi, s katerimi se lahko telo hudo poškoduje ali celo odvzame življenje. Ravno tako ni sporno, da se je prvostopenjski organ oprl na pravnomočno kazensko sodbo (149. člen ZUP) in na tej podlagi, iz razloga nezanesljivosti (3. točka drugega odstavka 14. člena v zvezi s 1. alinejo drugega odstavka 16. člena ZOro-1) tožniku odvzel orožje in orožni listini. Nepravilnosti v zvezi z ugotovitvijo obstoja omenjenega razloga za odvzem orožja in orožnih listin tožnik v tožbi ne ugovarja, navaja le razloge zakaj meni, da zakonski zadržek javnega reda pri njem ni podan (2. točka drugega odstavka 14. člena ZOro-1). Toženi stranki ob tem očita, da je bila edini razlog za izdajo izpodbijane odločbe omenjena pravnomočna sodba, pri čemer ni ugotavljala okoliščin, ki ne bi več opravičevale njegovega lastništva in posedovanja orožja.

25Po presoji sodišča takšne navedbe tožnika niso utemeljene. Prvostopenjski organ je preverjal omenjene okoliščine v okviru razloga, iz katerega je tožniku odvzel orožje in orožni listini, in na tej podlagi ugotovil, da sta izpolnjena oba pogoja iz 1. alineje drugega odstavka 16. člena ZOro-113, čemur tožnik v tožbi niti ne ugovarja. Iz sodbe tega sodišča I U 1203/2015 z dne 9. 9. 2015 izhaja stališče, da za zakonito odločitev o odvzemu orožja in orožnih listin zadošča verodostojna ugotovitev, da je bil posameznik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje in rokovanje z orožjem. V prid omenjenemu stališču, v predmetni zadevi še toliko bolj govorijo okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, ki izhajajo iz izreka pravnomočne sodbe, predvsem pa uporabljeni nevarni sredstvi. Med drugim uporabljen (velik) nož, se skladno z ustaljeno sodno prakso šteje za hladno orožje14.

26Poleg tega pa iz 14. člena ZOro-1 izhajajo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da pristojni organ posamezniku izda dovoljenje za nabavo orožja, streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja. Na podlagi navedenega in ob upoštevanju prvega odstavka 58. člena ZOro-1 to pomeni, da ima pristojni upravni organ podlago za odvzem orožja in orožne listine posamezniku, že če ta ne izpolnjuje enega izmed pogojev, ki izhajajo iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-115. Zato prvostopenjski organ, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje več pogoja zanesljivosti, ni bil obvezen ugotavljati neizpolnjevanja drugih pogojev, ki izhajajo iz omenjenega člena oziroma okoliščin v zvezi s tem.

27Po prepričanju sodišča je obrazložitev izpodbijane odločbe sestavljena skladno z določbo 214. člena ZUP16. Prvostopenjski organ je jasno, konkretno in prepričljivo utemeljil zakaj je tožniku odvzel orožje in orožni listini. Glede na to, da iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je bil podlaga za njeno izdajo zakonski zadržek nezanesljivosti tožnika, tožbene navedbe v zvezi z zadržkom javnega reda za ta upravni spor niso relevantne. Odločbo je tako mogoče preizkusiti, zato bistvena kršitev določb postopka v konkretnem primeru ni podana (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

28Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

29Sodišče je že pojasnilo zakaj tožbene navedbe, ki se nanašajo na ugotovitve Policije v zvezi s hišno preiskavo in pregledom videoposnetkov in tožbene navedbe, s katerim tožnik prereka dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, za ta upravni spor niso relevantne. Ker pravno pomembno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

30Tožnik od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------
1 Po mnenju drugostopenjskega organa je prvostopenjski organ v prvotnem postopku nepopolno ugotovil dejansko stanje, ker ni ugotovil vseh dejstev pomembnih za odločitev v konkretnem primeru.
2 Ti so v izpodbijani odločbi povzeti na straneh 3 in 4.
3 Prvostopenjski organ je pojasnil, da se postopek odločanja o odvzemu orožja, skladno z določili tretjega odstavka 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ) in dopisom Ministrstva za notranje zadeve št. 219- 69/2020/3(13) z dne 27.03.2020, šteje za nujno zadevo, v kateri se tek roka ne prekine.
4 Sodišče je pri presoji zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe uporabilo materiali zakon, ki je veljal v času njene izdaje, to je čistopis ZOro-1, ki je objavljen v Ul. RS št. 61/2000 z dne 6. 7. 2000 in nadaljnji.
5 Glej tudi sodbo tega sodišča I U 59/2018 z dne 14. 4. 2021.
6 To je navajal tožnik sam, enako pa izhaja tudi iz vročilnice v upravnem spisu.
7 Enako sodba tega sodišča I U 542/2022 z dne 6. 7. 2022.
8 Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 43/2007 z dne 8. 1. 2009.
9 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (Besedilo velja za EGP) v drugem odstavku 5. člena določa, da imajo države članice vzpostavljen sistem spremljanja, ki ga lahko uporabljajo redno ali občasno, da zagotovijo, da so pogoji za izdajo dovoljenja, določeni v nacionalnem pravu, izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja in da se med drugim ocenjujejo ustrezne zdravstvene in psihološke informacije. Posebna ureditev se določi v skladu z nacionalnim pravom. Če kateri od pogojev za izdajo dovoljenja ni več izpolnjen, države članice dovoljenje odvzamejo.
10 Enako tudi sodba tega sodišča I U 542/2022 z dne 6. 7. 2022.
11 Enako tudi sodba Vrhovnega sodišča I Up 1307/2003 z dne 10. 2. 2005.
12 Ta je bil na podlagi zgornjih ugotovitev sodišča uveden pravilno in zakonito.
13 To sta pogoj pravnomočne obsodbe za naklepno kaznivo dejanje in posledična neprimernost posameznika za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ter pričakovanje, da bo orožje zlorabil.
14 Glej sodbo Višjega sodišča v Celju-kazenski oddelek II Kp 23242/2017 z dne 23. 4. 2019.
15 Primerjaj sodbo tega sodišča I U 1255/2016 z dne 20. 6. 2018.
16 Ta v prvem odstavku pravi, da mora obrazložitev odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih,ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.