UPRS Sodba IV U 119/2023-8

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1601/2023 z dne 13. 9. 2023 se v I. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu odpravi in se prošnji za brezplačno pravno pomoč prosilca A. A. delno ugodi ter se mu dodeli izredna brezplačna pomoč v kazenskem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. V K 4380/2016, v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja v kazenskem postopku pred sodiščem na I. stopnji do pravnomočno končanega kazenskega postopka od 13. 9. 2023 dalje, v preostalem delu pa se prošnja navedenega prosilca zavrne.

Glede poteka upravnega postopka in bistvenih navedb strank v upravnem sporu

1Z izpodbijano odločbo je toženka prošnji A. A. (prizadete stranke v tem postopku) za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) pred sodiščem ugodila in mu od 13. 9. 2023 dalje odobrila izredno BPP v kazenskem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. V K 4380/2016 v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na I. in II. stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS do pravnomočno končanega kazenskega postopka.

2Iz obrazložitve izhaja, da je prošnja prosilca v celoti utemeljena, skladno z 12. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj je prosilec upravičen do denarne socialne pomoči. Iz podatkov je razvidno, da je bil prosilec v navedenem postopku osumljen storitve dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem in drugem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do deset let. Organ ugotavlja, da prosilec izpolnjuje pogoje za obvezno dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti, ki mu je bil tudi postavljen skladno s 70. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s sklepom z dne 22. 9. 2017. Vendar pa si lahko obdolženec namesto postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti in tudi po tem, ko je bil ta že postavljen (prvi odstavek 72. člena ZKP), vselej izbere svojega zagovornika, bodisi na podlagi pooblastila bodisi na podlagi BPP. Organ nadalje še ugotavlja, da je Vrhovno sodišče RS 11. 11. 2015 v zadevi X Ips 226/2014 razsodilo, da pri dodelitvi BPP v kazenski zadevi 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna; pri tem pa je ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena. Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev¹. Tako izhaja tudi iz Priporočila Evropske komisije z dne 27. 11. 2013 o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih, ki v 12. členu določa, da bi bilo treba v primerih, ko je oseba obdolžena storitve kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče kazen zapora, šteti, da je dodelitev BPP v interesu pravičnosti. Organ glede na navedeno ugotavlja, da sta izpolnjena subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP, posledično je prosilcu dodelil izredno BPP v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na I. in II. stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS, do pravnomočno končanega kazenskega postopka, od 13. 9. 2023 dalje.

3Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da odločitev organa ni pravilna in ne zasleduje namena BPP, organ pa izpodbijane odločbe ni obrazložil. Navaja, da ni sporno, da prosilec kot prejemnik denarne socialne pomoči izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev izredne BPP, sporen pa je njen obseg. Sklicuje se na 28. člen ZBPP in navaja, da navedeni kazenski postopek še ni zaključen oz. v navedenem postopku še ni bila izdana sodba, to toženki preprečuje odločitev o prosilčevi prošnji za dodelitev izredne BPP za pravno svetovanje in zastopanje tudi pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS in je odločitev organa BPP v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V tej fazi postopka namreč ni gotovo, ali bo prosilec izredno BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS sploh potreboval, saj ta postopka še nista v teku. Ker tudi ni gotovo, da bosta, je dodelitev BPP v takšnih okoliščinah (vnaprej) preuranjena in nerazumna, tako niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Tudi upravno sodišče je v svojih odločitvah že pojasnilo, da je določbo 4. in 5. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP treba razlagati tako, da je za dodelitev BPP potrebno izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP za vsako stopnjo. Toženka svoje odločitve ni obrazložila, saj ni navedla razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje upravičevali dodelitev BPP v spornem obsegu (torej tudi za pravno svetovanje in zastopanjem pred sodiščem II. stopnje in Vrhovnim sodiščem RS), s čimer po prepričanju tožnika ni zadostila standardu obrazloženosti. Da bi bilo sodno odločbo mogoče preizkusiti, mora namreč vsebovati vsa pravno odločilna dejstva (konkretizirane okoliščine in podlago za odločitev) s takšno stopnjo podrobnosti, da je odločbo mogoče preizkusiti. Tožnik še dodaja, da na podlagi prvega odstavka 11. člena ZBPP lahko prosilec zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Prosilec bo lahko po tem, ko bo postopek v zadevi V K 4380/2016, ki se vodi pred sodiščem I. stopnje, zaključen, vložil novo prošnjo za BPP in v novi prošnji navedel želeno vrsto, obliko in obseg BPP. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo v I. točki izreka spremeni tako, da se prosilcu dodeli izredno BPP za pravno svetovanje in zagovarjanje v navedenem kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, v presežku pa prošnjo zavrne oz. podredno, da zadevo po odpravi I. točke izreka izpodbijane odločbe vrne v ponovni postopek.

4Toženka odgovora na tožbo ni podala, po pozivu sodišča pa je poslala upravni spis.

5Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki - prosilcu A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podal in sicer ni sodeloval v postopku.

K izreku:

6Tožba je utemeljena.

7Sodišče namreč v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da med strankama in prizadeto stranko ni sporno, da prosilec skladno z 12. členom ZBPP izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev izredne BPP ter da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev izredne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje.

8Med strankama in prizadeto stranko pa je sporno, ali izpolnjuje objektivni pogoj za navedeno BPP tudi v obsegu pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS. Tožnik namreč ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev po 24. členu ZBPP glede pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS ter posledično v tem delu preuranjeno in neobrazloženo dodelila izredno BPP prosilcu.

9BPP po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

10Oblike BPP določa 26. člen ZBPP. To so: pravno svetovanje, sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na I. in II. stopnji; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

11Prosilec navede obliko in obseg želene BPP v svoji prošnji, če tega ne stori, pa odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). BPP se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na I. stopnji (2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

12Do izredne BPP je na podlagi prvega odstavka 12. člena ZBPP upravičena oseba, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

13Iz podatkov spisa Bpp 1601/2023 izhaja, da je prosilec upravičenec do denarne socialne pomoči, kar tudi med strankama in prizadeto stranko ni sporno. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev izredne BPP na podlagi prvega odstavka 12. člena ZBPP.

14Glede na 24. člen ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Skladno z odločitvijo Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 (na katero se sklicuje tudi toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) pa pri dodelitvi BPP v kazenski zadevi 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna; pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena. Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev². Tako izhaja tudi iz Priporočila Evropske komisije z dne 27. 11. 2013 o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih, ki v 12. členu določa, da bi bilo treba v primerih, ko je oseba obdolžena storitve kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče kazen zapora, šteti, da je dodelitev BPP v interesu pravičnosti.

15S predmetno prošnjo je prosilec zaprosil za dodelitev BPP zaradi kazenskega postopka, ki zoper njega trenutno teče pod opr. št. V K 4380/2016 pred Okrožnim sodiščem v Celju v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem.

16Iz upravnega spisa izhaja, da je prosilec osumljen storitve sumljen storitve dveh kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem in drugem odstavku 228. člena KZ-1, za kar je zagrožena zaporna kazen od enega do deset let.

17Ocena glede možnosti uspeha v konkretnem kazenskem postopku, glede na zgoraj razlogovano, ostaja glede dodelitve izredne BPP pred sodiščem I. stopnje nebistvena, mogoče pa je zaključiti, da je izid zadeve za prosilca zagotovo življenjskega pomena. Izid zadeve ima za prosilca prav tako vpliv na njegov osebni in socialno ekonomski položaj.

18Glede na ugotovitev, da prosilec izpolnjuje tako subjektivni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP, je ugotoviti, da prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev izredne BPP v kazenskem postopku, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. V K 4380/2016 v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja (zastopanja) pred sodiščem na I. stopnji do pravnomočno končanega kazenskega postopka od 13. 9. 2023 dalje.

19Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je toženka prosilcu dodelila izredno BPP - glede na sedanje okoliščine in med strankama in prizadeto stranko nesporno še ne končan postopek pred sodiščem I. stopnje - tudi pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS. Toženka se sicer sklicuje še na c točko tretjega odstavka 6. člena EKČP in pa na Priporočila Evropske komisije z dne 27. 11. 2013 o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih, po katerih je šteti, da ko je zagrožen odvzem prostosti, je to okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev oz. ko je oseba obdolžena storitve kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče kazen zapora, šteti, da je dodelitev BPP v interesu pravičnosti, vendar pa iz navedenega ni razbrati, da bi se to izrecno nanašalo tudi na postopek pred sodiščem II. stopnje oz. Vrhovnim sodiščem.

20Glede II. stopenjskega postopka in postopka pred Vrhovnim sodiščem RS (za katera med strankama in prizadeto stranko ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodita) pa toženka ni podala nobenih razlogov, zakaj je prošnji ugodila tudi v tem obsegu. Načelo ekonomičnosti postopka je temeljno načelo sicer tudi v postopkih dodeljevanja BPP, vendar pa je treba v njih tudi upoštevati, da je skladno s tem načelom smiselno ob uporabi 28. člena ZBPP dodeljevati BPP le v obsegu, v katerem je potrebna. Zato lahko že organ za BPP - tudi če stranka izrecno zaprosi za določen obseg BPP (v konkretni zadevi sicer stranka ni specificirala, pred katero vrsto sodišč želi svetovanje in zastopanje), lahko organ določi tudi ožji obseg BPP od zaprošene, in sicer če bo že z ožje dodeljeno BPP dosežen pričakovani rezultat. V trenutni fazi postopka, ko I. stopenjski postopek še ni končan, po oceni sodišča zadošča, tako kot to zatrjuje tudi tožnik, da je BPP za tožnika nujna in sorazmerna le glede trenutnega kazenskega postopka pred sodiščem I. stopnje (in to ne glede na oceno možnosti uspeha v tej fazi), saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem I. stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat (da ne bi že v tej fazi postopka bil dosežen pričakovani rezultat, nista zatrjevala ne toženka ne prizadeta stranka), ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem II. stopnje in Vrhovnim sodiščem RS.

21Sodišče tudi poudarja, kot je zatrjeval sicer že tožnik, da bo lahko prosilec vložil novo prošnjo za dodelitev izredne BPP za morebitna nadaljnja dejanja v postopku (pred sodiščem II. stopnje oz. pred Vrhovnim sodiščem RS), za katera bi se kasneje izkazalo, da jih je treba opraviti, toženka pa bo njegovo prošnjo, ob izpolnjevanju formalnih pogojev, obravnavala in o njej vsebinsko odločila ter - če bodo izpolnjeni pogoji, izredno BPP tudi dodelila.

22Posledično je ugotoviti, da toženka s svojo odločitvijo glede dodelitve izredne BPP v obsegu pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS glede na trenutne okoliščine zadeve in fazo postopka (postopek pred sodiščem I. stopnje še ni končan) navedene prosilčeve zadeve ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS (24. člen ZBPP). Kljub temu pa je organ sklenil, da prosilec že sedaj izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP tudi v še bodoči negotovi fazi pred sodiščem II. stopnje in Vrhovnim sodiščem RS.

23Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oz. se do njih opredeli na način, da jih lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.³ Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v I. točki izreka odpravilo in jo spremenilo tako, da je v izpodbijanem delu I. točke izreka glede dodelitve izredne BPP pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS predlog prosilca zavrnilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), v delu glede zaprošene izredne BPP pred sodiščem I. stopnje pa prosilčevi prošnji ugodilo, iz razlogih, razlogovanih v odstavkih 7 do 18 te obrazložitve.

24Sodišče je zaradi navedenega zato v zadevi skladno s prvim odstavkom 7. člena v povezavi s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 s sodbo odločilo o tožbenem zahtevku na odpravo izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu I. točke izreka odločbe, ker je bilo takšno odločitev treba sprejeti zaradi narave same zadeve in ker dajejo podatki iz upravnega spisa zanesljivo podlago za odločitev. Sodišče je zato izpodbijani sklep presojalo le v izpodbijanem delu, v katerem je tako tožnik uspel. Ker dejansko stanje med strankama ni sporno, je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1. Sodišče je v zadevi meritorno odločilo v sporu polne jurisdikcije, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.⁴

¹ Navedeno je razvidno tudi iz sodne prakse ESČP, npr. sodba v zadevi Quaranta proti Švici z dne 24. 5. 1991.
² Navedeno je razvidno tudi iz sodne prakse ESČP, npr. sodba v zadevi Quaranta proti Švici z dne 24. 5. 1991.
³ Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.
⁴ Enako tudi Upravno sodišče RS v sodbah I U 1784/2017 z dne 6. 2. 2018 in I U 1858/2015 z dne 16. 11. 2016.