VSL Sklep I Cp 2164/2023

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zadržani osebi omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter da se jo najdalje do 3. 1. 2024 zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike A. (UPK A.).

2S pravočasno pritožbo gornji sklep izpodbija odvetnica zadržanega. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da zadržani poudarja, da je njegovo zdravstveno stanje stabilno, da ne obstoji potreba po zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, še zlasti pa ne v s strani sodišča določenem obdobju do 3. 1. 2024. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa s tem, da se zdravljenje nemudoma zaključi in se zadržanega nemudoma odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom UPK A. oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodoma uveljavljanega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba ne utemeljuje. Zato velja na tak posplošen očitek odgovoriti le, da kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, ni podana (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v tem nepravdnem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 30. člena Zakona o duševnem zdravju - v nadaljevanju ZDZdr v zvezi s prvim odstavkom 1. člena in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

5Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v obstoj pogojev za zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve, je v ustavi in v zakonu. Tako zdravljenje pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen URS). V določenih primerih je tak poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škodo), bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve se zato izvaja le pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas. Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji. Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa naslednje pogoje, pod katerimi je dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve:

- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in

- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Za izrek gornjega ukrepa morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji, se pravi resno ogrožanje (življenja, zdravja, premoženja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

6Ugotovljeno dejansko stanje, v posledici katerega je prišlo do sprejetja zadržanega v oddelek pod posebnim nadzorom, pritožba izpodbija z navedbo o stabilnosti zdravstvenega stanja ter nepotrebnosti zdravljenja. Ker gre zgolj za lastno oceno, pritožba s to trditvijo ne more izpodbiti pravilnosti dokazne ocene sodišča, narejene na podlagi mnenja izvedenke, medicinske dokumentacije in izjave zadržanega. Ugotovitvam, katerih podlaga je ta dokazna ocena, pa pritožba kakšne nepravilnosti in nepopolnosti niti ne očita.

7Za presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijane odločitve so tako bistvene v nadaljevanju povzete dejanske ugotovitve, katerih pravilnosti pritožba ni izpodbila. Zadržani je tokrat tretjič na zdravljenju v UPK A., pri njem je prisotna bipolarna afektivna motnja, pri kateri je v zadnjem obdobju prišlo do akutnega poslabšanja - trenutna epizoda je manična s psihotičnimi simptomi. Gre za hudo duševno bolezen, ki je podana v takšni meri, da ima zadržani hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Do svojega stanja namreč nima uvida, saj v stanju psihoze odklanjanje zdravljenja ni odraz prave volje osebe, ampak je posledica bolezni. Zaradi duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadržani ogroža življenje in huje ogroža zdravje drugih. Z macolo je namreč šel nad ženo, brez ustreznega zdravljenja in nadzora do umiritve bolezenskih simptomov pa heteroagresivnosti tudi v bodoče ni mogoče izključiti. Zadržani ogroža tudi svoje življenje oziroma huje ogroža svoje zdravje, saj se zaradi neustreznega jemanja zdravil njegova bolezen poglablja in kronificira ter pušča trajne posledice v smislu kognitivnega upada in znižane funkcionalnosti. Zadržani za ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovano obravnavo trenutno ni sposoben, ker je njegovo bolezensko stanje sedaj v fazi, ko potrebuje bolnišnično zdravljenje. Ni namreč pripravljen sodelovati pri zdravljenju in je popolnoma nekritičen do svojega stanja.

8Čeprav pritožba nekonkretizirano polemizira s časom, za katerega je določeno trajanje zdravljenja, velja pojasniti, da je sodišče prve stopnje omejilo trajanje zdravljenja na čas štirih tednov iz razloga, ker je ugotovilo, da je to najkrajši možen čas, v katerem bo predvidoma lahko zadržani pripravljen na ustrezno sodelovanje pri zdravljenju. Ob taki ugotovitvi se tudi določitev dolžine trajanja zdravljenja izkaže za materialnopravno pravilno določeno. Ni pa odveč ponovno izpostaviti, da se lahko zadržano osebo odpusti ali premesti na drug oddelek tudi pred potekom z izpodbijanim sklepom določenega roka, če se njeno stanje že prej toliko izboljša, da ni več pogojev za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve (71. člen ZDZdr).

9Razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).