UPRS Sodba I U 1074/2021-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Potek upravnega postopka

1Center za socialno delo Ljubljana, Enote Ljubljana Šiška, je kot prvostopenjski organ z v uvodu navedeno odločbo št. 1221-238/2020-31984 z dne 20. 1. 2021 razrešil A. A. kot skrbnika za posebni primer, imenovanega z odločbami Upravne enote Ljubljana št. 321-141/92-97 z dne 20. 12. 2007, št. 321-141/92-84 z dne 29. 10. 2007 in št. 321-141/92-123 z dne 15. 7. 2008 (1. točka izreka prvostopenjske odločbe); za novega skrbnika za poseben primer premoženja, vrnjenega pokojni denacionalizacijski upravičenki B. B. s tam navedenimi odločbami, je imenoval tožnika (2. točka izreka prvostopenjske odločbe); razrešenemu skrbniku je naložil, da je dolžan v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o svojem delu ter tožniku kot novemu skrbniku izročiti v upravljanje vso premoženje pokojne denacionalizacijske upravičenke, izplačano iz naslova izplačanih obveznic SDH (SOD) po tam navedenih odločbah (3. točka izreka prvostopenjske odločbe). Odločil je še, da je novi skrbnik dolžan delovati izključno v interesu svoje varovanke in da v tem postopku niso nastali posebni stroški (4. in 5. točka izreka prvostopenjske odločbe).

2Drugostopenjski organ je z izpodbijano 1. točko izreka v uvodu navedene odločbe št. 12007-5/2021/6 z dne 24. 5. 2021 ob reševanju pritožbe A. A. odpravil 2., 3. in 4. točko izreka prvostopenjske odločbe ter sam odločil: ''2. Center za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Šiška, se imenuje za skrbnika za posebni primer denacionaliziranega premoženja, ki je bilo pok. B. B. vrnjeno z odločbami Upravne enote Ljubljana, št. 321-141/92-97 z dne 20. 12. 2007, št. 321-141/92-84 z dne 20. 10. 2007, in št. 321-141/92-123 z dne 15. 7. 2008; 3. A. A. je dolžan v roku 15 dni od izvršljivosti te odločbe Centru za socialno delo Ljubljana, Enota Ljubljana Šiška, izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na denacionalizirano premoženje, ter izdelati končno poročilo o opravljanju naloge skrbnika za posebni primer; 5. točka izreka postane 4. točka izreka''; V 2. in 3. točki izreka je v ostalem potrdil prvostopenjsko odločbo, pritožbo stranke z interesom zavrnil kot neutemeljeno ter zavrnil njen predlog za povrnitev stroškov postopka.

3Iz razlogov drugostopenjske odločbe v zvezi z izpodbijano 1. točko izreka izhaja, da prvostopenjski organ ni preveril, ali tožnik, ki je bil imenovan za novega skrbnika, izpolnjuje pogoje iz 241. člena Družinskega zakonika (DZ). Neustrezna naj bi bila tudi odločitev v delu, v katerem je bila predložitev skrbniškega poročila vezana na pravnomočnost odločbe, saj je ustreznejše, da se veže na njeno izvršljivost. Drugostopenjski organ dodaja, da prvostopenjski organ lahko naknadno imenuje drugo osebo, ki bo opravljala nalogo skrbnika za posebni primer.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4Tožnik tožbo vlaga zoper 1. točko izreka drugostopenjske odločbe. Sodišču predlaga, naj ta del drugostopenjske odločbe spremeni tako, da se odpravita le 3. in 4. točka prvostopenjske odločbe in samo odloči, da je A. A. dolžan v roku 15 dni od izvršljivosti prvostopenjske odločbe prvostopenjskemu organu izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na denacionalizirano premoženje, in predložiti končno poročilo, tožniku pa v istem roku v upravljanje izročiti vso premoženje pokojne denacionalizacijske upravičenke, vrnjeno po tam navedenih odločbah. Podrejeno podlaga, naj sodišče izpodbijani del drugostopenjske odločbe spremeni tako, da je A. A. navedeno premoženje dolžan izročiti Centru za socialno delo, Enota Ljubljana Šiška. Kot zadnji podrejeni predlog predlaga, naj sodišče drugostopenjsko odločbo v izpodbijanem delu odpravi in vrne temu organu v ponoven postopek.

5V tožbi navaja, da jo vlaga predvsem zaradi tega, ker je z izpodbijanim delom drugostopenjske odločbe iz 3. točke izreka prvostopenjske odločbe izločeno besedilo, da mora razrešeni skrbnik novoimenovanemu skrbniku v upravljanje izročiti vso premoženje pokojne denacionalizacijske upravičenke, izplačano po treh tam navedenih odločbah. Trdi, da je ta del prvostopenjske odločbe bistven, saj pomeni izvršilni naslov, na podlagi katerega skrbnik lahko izterja znesek izplačanih obveznic SDH, varstvo premoženja pa je bistvena naloga skrbnika. Uveljavlja še bistveno kršitev pravil postopka, ker izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena, ter zmotno uporabo prvega odstavka 246. in prvega odstavka 255. člena DZ, saj razrešeni skrbnik od trenutka razrešitve nima več pravne podlage za zadrževanje premoženja nekdanjega varovanca. V delu, s katerim je drugostopenjski organ z izpodbijano odločbo za novega skrbnika namesto njega določil center za socialno delo, nasprotuje ugotovitvi, da prvostopenjski organ ni preveril izpolnjevanja pogojev po 241. členu DZ. Meni, da so pogoji iz 241. člena DZ negativna dejstva, zato bi prvostopenjski organ lahko ugotavljal le, da kašno obstaja, ne pa nasprotno. Trdi, da bi isto lahko preveril drugostopenjski organ. Hkrati izjavlja, da ni ovir za njegovo imenovanje.

6Sodišče je tožbo vročilo toženki in A. A., ki nanjo nista odgovorila.

K I. točki izreka

7Tožba ni utemeljena.

8Skrbništvo za poseben primer je institut namenjen varstvu osebe, ki zaradi posebnih okoliščin prehodno ne more varovati svojih koristi.¹ Zakon o denacionalizaciji (ZDen), upoštevaje ureditev, da se po tem zakonu premoženje vrača osebi, ki ji je bilo odvzeto, postavitev skrbnika za poseben primer predpisuje zaradi varstva pravic pokojnega denacionalizacijskega upravičenca.² Namen skrbništva za poseben primer v denacionalizaciji je torej varstvo premoženja, vrnjenega pokojnemu denacionalizacijskemu upravičencu.

9Pogoje za odločitev o tem, kdo je lahko postavljen za skrbnika (kar vse velja tudi za skrbnika za poseben primer), DZ določa v 240. do 244. členu. ZDen pa v tretjem odstavku 67. določa še, da je skrbnik za poseben primer lahko tudi pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca. Po prvem odstavku 240. člena DZ se za skrbnika sicer lahko imenuje le oseba, ki v to privoli.

10Procesni položaj kandidata za skrbnika v postopku postavitve skrbnika je specifičen. V tem postopku ima položaj stranke zgolj v obsegu pristanka na imenovanje za skrbnika.³ To izhaja iz določb DZ in ZDen, ki urejajo inštitut skrbništva, ter določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

11Kdo so stranke in stranski udeleženci v upravnem postopku ZUP določa v 42. in 43. členu. Iz teh določb izhaja, da ima tak položaj oseba, na zahtevo katere je začet postopek ali zoper katero teče postopek, ter oseba, ki za sodelovanje v postopku izkaže pravni interes, to je potrebo po varstvu svojih pravnih koristi.

12Kot že pojasnjeno, je namen inštituta skrbništva v varstvu varovančevih pravnih koristi. Enako velja za postopek postavitve skrbnika za poseben primer. Pravna korist (to je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist) kandidata za skrbnika (za poseben primer) pa je v varstvu njegove volje pristati na to, da se ga imenuje za skrbnika (za poseben primer), in glede nalog, ki se njemu zaupajo. Posledično ima ta oseba pravno varstvo zgolj zoper odločitev, s katero je imenovana za skrbnika (za poseben primer) in s katero so določene njene naloge.⁴ Povedano drugače, kandidat za skrbnika v pravnih sredstvih lahko nasprotuje zgolj temu, da je imenovan za skrbnika ali obsegu nalog, ki so mu naložene.

13Nima pa kandidat za skrbnika pravno varovane zahteve oziroma aktivne legitimacije za zahtevo, da se ga imenuje za skrbnika. Gre za to, da biti imenovan za skrbnika za posebni primer ni pravica, ki bi temeljila na zakonu, temveč gre za funkcijo, ki je prostovoljna in častna⁵ (s pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel kot skrbnik pri opravljanju skrbniških obveznosti).⁶ Navedeno pomeni, da pri določitvi določene osebe za skrbnika za posebni primer že po naravi stvari ne gre za kršitev pravic druge osebe, ki je (prav tako) pristala na to, da bi bila postavljena za skrbnika.

14Za poseg v pravni položaj skrbnika pa ne gre niti, ko je določena oseba imenovana za skrbnika in je nato v postopku s pravnimi sredstvi ta odločitev spremenjena. Prav tak je obravnavani primer. Tožnik je bil namreč z odločbo prvostopenjskega organa imenovan za skrbnika za poseben primer, potem pa je bila v pritožbenem postopku ta odločitev spremenjena tako, da je bil za skrbnika za poseben primer namesto njega imenovan konkreten center za socialno delo.

15Tožnik z imenovanjem za skrbnika za poseben primer ni pridobil pravice biti skrbnik. Kot rečeno, ta funkcija je prostovoljna in častna. Zato opisana sprememba te odločitve ne pomeni, da je bilo kakorkoli poseženo v njegov pravni položaj. Posledično tudi nima pravnega varstva zoper tako odločitev. Nosilec pravic z vidika varstva zakonitosti odločitve o imenovanju skrbnika za poseben primer je predvsem oseba, ki se postavlja pod skrbništvo.⁷ V konkretnem primeru so nosilci teh pravic pravni nasledniki (dediči) pokojne denacionalizacijske upravičenke, kar pa tožnik ni. Tožnik namreč tožbe ne vlaga v tem svojstvu, niti v njej ne trdi, da je dedič pokojne denacionalizacijske upravičenke. Poleg tega iz prvostopenjske odločbe izrecno izhaja, da sta predlagateljici postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, dedinji C. C. in D. D. ter da je tožnik sin dedinje D. D. Tožnik ima zato v obravnavanem postopku zgolj položaj kandidata za skrbnika za poseben primer. Kot tak pa nima ugovorov zoper odločitev o postavitvi druge osebe za skrbnika za poseben primer, posledično tudi ne zoper izpodbijano odločitev, s katero je bila v pritožbenem postopku odločitev o imenovanju njega za skrbnika spremenjena tako, da je bil za skrbnika imenovan center za socialno delo.

16Po povedanem tožnik ne more uspešno uveljavljati, da je odločitev o postavitvi konkretnega centra za socialno delo kot skrbnika za poseben primer nezakonita. Ker z izpodbijano odločitvijo tožnik ni bil postavljen za skrbnika za poseben primer, ne more uspešno zatjrevati niti nezakonitosti odločitve v delu, v katerem drugostopenjski organ v izreku ni določil, da je razrešeni skrbnik novopostavljenemu skrbniku dolžan izročiti vse premoženje, prejeto po tam navedenih denacionalizacijskih odločbah, saj za to glede na svoj položaj v upravnem postopku postavitve skrbnika za poseben primer nima pravnega interesa.

17Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeni zavrnilo.

18V tem upravnem sporu je sodišče presojalo pravilno uporabo prava. Dejansko stanje, ki je bilo relevantno za odločitev, je, da tožnik (ki je sicer pristal na to, da se ga imenuje za skrbnika za poseben primer pokojni denacionalizacijski upravičenki B. B.) z izpodbijanim delom drugostopenjske odločbe ni bil imenovan za skrbnika. Tožnik je tako odločitev sicer izpodbijal kot nezakonito, kot dejstvo pa ni sporna. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K II. točki izreka

19Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Gl. prvi odstavek 267. člena DZ. Gl. tudi Mag. Vesna Ravnik Koprivec, Razmerje med skrbništvom za odraslo osebo in med skrbnikom za posebni primer, Pravosodni bilten št. 3, letnik 2021, str. 58.
² Gl. tretji odstavek 67. člena ZDen.
³ Prim. prvi odstavek 64. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), ki določa, da v postopku postavitve pod skrbništvo sodišče osebo, ki naj se imenuje za skrbnika, zasliši, ji pojasni pravice in obveznosti skrbnika in pridobi njeno privolitev.
⁴ Prim. Katja Mramor, v Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, Pravosodni bilten št. 3, letnik 2021, str. 73 - 74.
⁵ Gl. drugi odstavek 240. člena DZ.
⁶ Gl. prvi odstavek 252. člena DZ.
⁷ Za varstvo njenih pravic po uradni dolžnosti skrbi tudi upravni organ (v tem primeru center za socialno delo in toženka).