VSL Sklep I Cp 1118/2023

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo,

(1) da se v korist vsakokratnega lastnika parcele 670/7 k. o. 0000 ...¹ dovoli nujna pot prek parcel 670/5 in 670/2, v lasti prvih dveh nasprotnih udeležencev in prek parcele 670/18 v lasti tretje nasprotne udeleženke (I. točka izreka),

(2) da nujna pot poteka prek parcele 670/18 (obstoječa asfaltna pot), po zahodnem robu parcele 670/5 vzdolž meje s parcelo 670/6 v dolžini 21,46 m in površini 54 m2 (obstoječa utrjena makadamska pot) ter ob zahodnem robu parcele 669/2 vzdolž meje s parcelo 670/7 v dolžini 6 m, širini 3 m in površini 18 m2, natančen potek pa je razviden iz skice, priložene sklepu (II. točka izreka),

(3) da se uporaba nujne poti dovoli za peš hojo in vožnjo z osebnimi, kombiniranimi, intervencijskimi in tovornimi vozili z največjo osno obremenitvijo 6 do 8 ton za potrebe dostave, z ostalimi tovornimi vozili pa le za primer in v času gradnje (III. točka izreka),

(4) da je predlagatelj za nujno pot dolžan plačati prvima dvema nasprotnima udeležencema po 456 EUR, tretji nasprotni udeleženki pa 493 EUR ter določilo rok izpolnitve in obveznost zamudnih obresti za primer zamude (IV. točka izreka).

2Prvi nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in predlog zavrne, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče ni upoštevalo pogodbe o služnostni pravici z dne 2. 2. 2009. Že izvedenca te pogodbe nista upoštevala oziroma je nista upoštevala pravilno. Zmotna je bila ugotovitev, da ima predlagatelj na podlagi te pogodbe služnost poti prek parcele 670/12. Pri odpravljanju te napake sodišče ne bi smelo upoštevati predlagateljeve navedbe na naroku 28. 1. 2020, da pogodba ne velja več. Navedba je bila podana prepozno in je v nasprotju z njegovo predhodno podano trditvijo v predlogu. Ker je nastopil estoppel, bi ga sodišče kot splošno uveljavljeno načelo mednarodnega prava (sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) št. 37801/16 z dne 30. 3. 2021 v zadevi Ribcheva in drugi proti Bolgariji, 113. in 114. točka obrazložitve) moralo upoštevati. Z dopustitvijo takega nekonsistentnega obnašanja predlagatelja je sodišče povzročilo prekomerno obremenitev nepremičnin v pritožnikovi lasti.

Sodišče bi moralo upoštevati, da s pogodbo določena služnost prek parcele 670/6 učinkuje kljub temu, da ni vpisana. Dano je bilo tudi zemljiškoknjižno dovolilo z notarsko overjenim podpisom dajalca služnosti. Tako zavezovalni kot razpolagalni posel sta bila torej realizirana. Obseg obremenitve pritožnikovih parcel ne more biti odvisen od predlagateljeve pripravljenosti, da predlaga vknjižbo služnostne pravice. Tudi po stališču ESČP se varstvo po 1. členu Protokola razteza tudi na pravice, za katere obstaja utemeljeno in zakonito pričakovanje, da bodo nekega dne nastale (sodbi v zadevah Akhverdiyev proti Azerbajdžanu z dne 29. 1. 2015, 73. točka obrazložitve, in v zadevi Saghinadze in drugi proti Gruziji z dne 27. 5. 2010, 103. točka obrazložitve). Enako je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča v odločbi Up-591/10 z dne 2. 12. 2010. S stališčem o neupoštevnosti pogodbe z dne 2. 2. 2009 je sodišče odstopilo od ustaljene sodne prakse, ne da bi ga obrazložilo.

Sodišče se ni izreklo o njegovem predlogu za dopolnitev skice terenske izmere z vrisom vseh obstoječih služnosti. Predlog je pomemben, ker bi bilo le tako mogoče zagotoviti, da nujna pot ne bi bila določena tam, kjer že obstaja služnost. Zaradi tega dejansko stanje ni bilo ugotovljeno pravilno.

Zaradi neupoštevanja kartografske podlage, ki jo je uporabil izvedenec gradbene stroke, je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Po tej podlagi parcela 670/7 v enem delu meji na parcelo 670/5, po podlagi izvedenca geodetske stroke pa te meje ni. Razlika je pomembna, ker bi se ob upoštevanju podlage v mnenju izvedenca gradbene stroke trasa poti zaključila že na parceli 670/5 in ne bi posegla v parcelo 669/2. Tako določena nujna pot bi najmanj obremenjevala tujo nepremičnino. Kot je ugotovljeno v izpodbijanem sklepu, je razlika med obema podlagama posledica napake GURS pri izdelavi zemljiškokatastrskega prikaza. Z upoštevanjem podlage izvedenca geodetske stroke je sodišče dejansko samo popravilo napako, ki jo je storil državni organ, vendar pa napak državnih organov ni dovoljeno popravljati na račun prizadetih oseb, ampak jih mora nositi država. Ta prepoved izhaja iz sodbe ESČP v zadevi Gashi proti Hrvaški z dne 13. 12. 2007 (40. točka obrazložitve).

V sklepu ni razlogov o zavrnitvi pritožnikovega predloga za prekinitev postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti določb Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) o nujni poti. Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Odločitev predsednice sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev Su 154/2021 z dne 24. 5. 2021 je napačna. Sklicuje se na razloge, podane v predlogu za izločitev z dne 15. 6. 2020 (20. do 100. točka). Glede njegovih navedb v zvezi s pogodbo z dne 2. 2. 2009 je zavzelo stališče, da se bo o njih izreklo v končni odločbi, na predlagateljevo navedbo, da je bila pogodba razvezana in zato ne velja, pa se je odzvalo takoj in izvedencu nemudoma naložilo, naj pogodbe ne upoštevajo. V prej navedeni vlogi je opisal še veliko takih primerov, ki kažejo na kršitev načela enakega varstva pravic in pristransko sojenje. S takim svojim ravnanjem mu je sodišče odvzelo možnost, da se izjavi o pomembnih dejstvih in okoliščinah in da vpliva na potek postopka.

Z odločitvijo, da poteka nujna pot prek parcele 669/2 v dolžini 6 m, je sodišče prekoračilo predlagateljev predlog glede dolžine poti. Predlagal je namreč, naj po tej parceli teče nujna pot v dolžini 5 m. Kljub izvedenskemu mnenju sodišče tega mnenja ne bi smelo upoštevati (sodba ESČP v zadevi Sara Lind Eggertsdottir proti Islandiji z dne 5. 7. 2007, 47. točka obrazložitve). S pozivom predlagatelju, naj pove, ali vztraja pri prvotnem predlogu o poti v dolžini 5 m ali pristaja na izvedenčevo skico glede poti v dolžini 6 m, je sodišče ravnalo v nasprotju s prepovedjo poprave napake državnega organa (sodišča) na škodo prizadete stranke in v nasprotju s pravilom odločanja v mejah predloga in z zapovedjo postopkovne poštenosti (sodba ESČP v zadevi Zubac proti Hrvaški z dne 11. 10. 2016, 40. točka obrazložitve).

Napačna je ugotovitev, da ni podal pripomb na izračun izhodiščne vrednosti in višino odškodnine. Temu je ugovarjal v vlogah z dne 4. 11. 2021 in z dne 25. 5. 2022. Uporabljenim merilom nasprotuje, ker niso določena z zakonom in ker so nepopolna, nejasna in nedoločna. Najbolj se to odraža v merilu Fobr, ki ima v uporabljeni formuli osrednje mesto, razpon pa je določen med 0,00 in 0,90, kar ob izostanku obrazložitve kriterijev minimalne, srednje in velike obremenjenosti dopušča preveliko arbitrarnost. V ocenjeni vrednosti zemljišč ni upoštevan dvig cen nepremičnin v obdobju 2019-2022. V izračunu ni upoštevan obstoj utrjene makadamske poti, ki jo je pritožnik uredil z lastnimi sredstvi (kar je v nasprotju s stališčem v sklepu VSL I Cp 2559/2009 z dne 9. 12. 2009).

Pravni pouk, po katerem je pritožbeni rok 30 dni in ne 15 dni, kot je določen v ZNP, je napačen.

3Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V prvi alineji I. točke izreka je med parcelami v lasti prvih dveh nasprotnih udeležencev navedena parcela 670/2 namesto pravilno parcela 669/2. Upoštevaje ostali del izreka in obrazložitev gre za očitno pomoto, ki jo bo sodišče prve stopnje odpravilo s popravnim sklepom (328. člen ZPP).

6Predlagatelj je v korist svoje parcele 670/7 k. o. 0000 ... predlagal dovolitev nujne poti prek parcel v lasti nasprotnih udeležencev. Sodišče prve stopnje jo je dovolilo prek parcel 670/5 in 670/2 (pravilno: 669/2) iste k. o. v lasti prvih dveh nasprotnih udeležencev in prek parcele 670/18 iste k. o. v lasti tretje nasprotne udeleženke. Odločitev je oprlo na 88. člen SPZ, po katerem sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški, in določbe 89. člena SPZ, po katerih sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba služeče nepremičnine, in tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina, za dovoljeno nujno pot pa je upravičenec dolžan zavezancu plačati primerno nadomestilo.

7V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno,

- da parcela 670/7 v predlagateljevi lasti nima potrebne zveze z javno cesto,

- da je do sklenitve pogodbe v leto 2009 prišlo, a zaradi neizvedbe vknjižbe služnost ni nastala,

- da je parcela 670/7 zazidljiva in namenjena stanovanjski gradnji,

- da je izmed sedmih variant, ponujenih v postopku, najbolj optimalna varianta 1, ker tako po dolžini kot po površini najmanj obremenjuje služeče nepremičnine, ker ima najnižje nadomestilo, ker se služnost vzpostavlja na obstoječi poti, ki jo vsaj deloma poleg nasprotnih udeležencev uporabljajo tudi lastniki drugih nepremičnin, ker po delu poti ne terja stroškov za izgradnjo in ker si je predlagatelj pravico do uporabe dela te poti že zagotovil, glede dela pa ni sporna,

- da je višina nadomestila določena ob upoštevanju tržne vrednosti obremenjenega zemljišča in vpliva trajanja služnosti, pravnega statusa, obremenitve, stopnje obremenjenosti, deleža obremenjenega dela nepremičnine in tipa objekta.

8Očitki v zvezi z odločitvijo predsednice sodišča o zavrnitvi predloga za izločitev Su 154/2021 z dne 24. 5. 2021 niso utemeljeni že iz razloga, ker izpodbijane odločitve ni sprejela sodnica, glede katere je pritožnik uveljavljal izločitveni razlog. Neutemeljeni so tudi ostali očitki o neenakopravnem obravnavanju, pristranskem odločanju in odvzemu pravice do izjave. Okoliščine, ki jih je izpostavil v pritožbi, ne utemeljujejo navedenih kršitev. Sodišče je izvedlo procesna dejanja, potrebna za presojo navedb vsakega od udeležencev, o utemeljenosti vseh teh navedb pa se je izreklo v končni odločbi. O ostalih očitkih, ki jih je navedel v vlogah, predloženih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, in ne v pritožbi, se pritožbeno sodišče ne izreka. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, namenjeno preizkusu pravilnosti in zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje. Navedbe, podane pred izdajo te odločitve, po naravi stvari ne morejo nasprotovati kasneje sprejeti odločitvi.

9Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi z neupoštevanjem služnosti, ki naj bi bila dogovorjena v pogodbi z dne 2. 2. 2009. Sodišče je zavzelo stališče, da služnost na podlagi te pogodbe ni nastala, ker ni bila vknjižena v zemljiško knjigo. V sklepu je povzelo tudi predlagateljeve navedbe o okoliščinah sklenitve navedene pogodbe, iz katerih izhaja, da je bil v procesu dogovarjanj pritožnik pripravljen prepustiti polovico širine predlagane nujne poti, drugo polovico pa je bila v primeru take rešitve pripravljena prepustiti lastnica parcele 670/6. Ker si je pritožnik premislil, do realizacije pogodbe ni prišlo.

10Pritožbeno sklicevanje na realizacijo pogodbe, ker je bilo že dano overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, ne daje podlage za drugačen zaključek. Za nastanek stvarne služnosti je na podlagi 215. člena SPZ poleg veljavnega pravnega posla in overjenega zemljiškoknjižnega dovolila potreben še vpis v zemljiško knjigo. Stališča ESČP in Ustavnega sodišča, na katera se sklicuje pritožnik, se nanašajo na varstvo lastninskih pričakovanj pogodbenih strank oziroma oseb, ki izvršujejo lastninska ali lastninskim podobna upravičenja, pritožnik pa je glede na razmerje iz sporne pogodbe tretji. Njegovo pričakovanje, da bo dogovor, sklenjen med drugima dvema osebama, obveljal, ni varovano niti na podlagi Ustave niti na podlagi 1. člena Protokola k EKČP. Nenazadnje pritožnik ni nasprotoval predlagateljevi navedbi, da je bila s pogodba dogovorjena le polovica poti, potrebne za dostop, tako da tudi iz tega razloga ne drži pritožnikovo stališče, da je dostop urejen in da določitev nujne poti ni potrebna.

11Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da predlagateljeva navedba o neobstoju služnosti iz pogodbe z dne 2. 2. 2009 ne bi smela biti upoštevana, ker je sprva zatrjeval nasprotno. Predlagatelj je v predlogu resda navedel, da mu je lastnica parcele 670/6 dovolila ureditev dovoza z dostopne poti in gradnjo opornega zidu in se v zvezi s tem skliceval na pogodbo z dne 2. 2. 2009, a je ne glede na to predlagal, da se nujna pot določi prek parcel v pritožnikovi (so)lasti. Pri tem predlogu je med postopkom vztrajal in ga - razen glede predlagane dolžine poti - ni spreminjal.

12Neutemeljen je očitek o prekoračitvi predloga glede dolžine trase nujne poti, ki teče po parceli v pritožnikovi (so)lasti. Predlagatelj je po prejemu izvedenskega mnenja, v katerem je bila podana izmera trase, prilagodil predlog tem izmeram. V tem ravnanju ni bil prekludiran. Odločbe ESČP, na katere se sklicuje pritožnik, ne dajejo podlage za drugačen zaključek. Izrekajo se o procesnih pravilih, ki veljajo za postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Pravila nepravdnega postopka so urejena v ZNP² in ZPP.

13Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je neformalen dogovor o ustanovitvi služnosti lahko ena od okoliščin, pomembnih pri presoji, v kakšni meri predlagana trasa nujne poti obremenjuje tujo nepremičnino.

14Neutemeljen je očitek o zmotnem neupoštevanju kartografske podlage, ki jo je uporabil izvedenec gradbene stroke. Sodišče prve stopnje je na pritožnikov pomislek izčrpno in pravilno odgovorilo v 54. točki obrazložitve. Neupoštevanje zemljiškokatastrskega prikaza ni posledica napake v njem, ampak predpisa, ki je določal listino, pomembno za interpretacijo parcelnih mej. Položaj ni primerljiv s položajem, obravnavanim v sodbi Gashi proti Hrvaški, v kateri je bila predmet presoje odločitev o ničnosti pogodbe glede stanovanja zaradi naknadne ugotovitve, da prodajalec (javnopravna oseba) ni bil lastnik stanovanja.

15Ni izkazano, da bi neupoštevanje pritožnikovega predloga za dopolnitev skice terenske izmere z vrisom obstoječih služnosti privedlo do zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ugotovitev, da na podlagi pogodbe z dne 2. 2. 2009 ni bila ustanovljena služnost, je pravilna, obstoja drugih služnosti pa pritožnik ni uveljavljal.

16Neutemeljen je očitek, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o njegovem predlogu za prekinitev postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih določb ZNP in SPZ o nujni poti. Pravilni razlogi so podani v 15. do 17. točki obrazložitve. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pritožnik s svojimi navedbami ni vzbudil dvoma o neskladju tretjega odstavka 89. člena SPZ z Ustavo.³ V civilnem pravu je uveljavljena uporaba generalnih klavzul, tj. pravnih določb, zasnovanih pomensko zelo odprto in pogosto s sklicevanjem na vrednostna merila, in ni v nasprotju z načeli pravne države. Sodišče je dolžno pri uporabi tako oblikovane določbe ugotoviti, katere okoliščine so po naravi stvari pomembne in jih ustrezno ovrednotiti. V postopku je prizadeti osebi zagotovljeno, da se o tem izreče, odločitev pa je predmet preizkusa v postopku s pravnimi sredstvi. Na ta način se v potrebnem obsegu zagotavlja predvidljivost odločanja in preprečuje njegova arbitrarnost.⁴ Neupoštevanje nepremoženjskega vidika ni v nasprotju z Ustavo ali EKČP. Zadeva Jakupović proti Hrvaški,⁵ na katero se je skliceval pritožnik, ni primerljiva z obravnavano zadevo. V zadevi je bila uveljavljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku, v katerem so pritožniki uveljavljali odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, stališče, na katero se sklicuje pritožnik, pa je bilo zavzeto o vprašanju, ali imajo pritožniki kljub prisoji določenega zneska odškodnine pred nacionalnim sodiščem še položaj žrtve v postopku pred ESČP.

17Neutemeljeni so očitki v zvezi z višino nadomestila. Kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, so bile pri ugotavljanju obremenjenosti nepremičnine upoštevani obdobje, stopnja in delež obremenjenosti ter tip objekta. Izvedenec jo je opredelil kot srednjo in v razponu med 0,10 in 0,40 ocenil na 0,24, pri tem pa upošteval, da je nujna pot določena na skrajnem (severnem) robu zemljišča in da poteka po že obstoječi poti. V pripombah na pisno izvedensko mnenje z dne 4. 11. 2021 je pritožnik uveljavljal, da bi morala biti merila določena z zakonom, da bi morala vključevati tudi nepremoženjsko škodo in da je ocena obremenjenosti napačna. V ustni dopolnitvi mnenja na naroku 10. 5. 2022 je izvedenec vztrajal pri podani oceni, pritožnik pa vprašanj niti v zvezi z obremenjenostjo niti v zvezi z vrednotenjem nepremoženjskega vidika ni postavil. V vlogi z dne 25. 5. 2022 se je opredelil do drugih dejstev in ne glede okoliščin, pomembnih za višino nadomestila.⁶ Pritožnik torej v vlogah ni navedel okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno ovrednotenje obremenjenosti. S sklicevanjem na možnost prevelike arbitrarnosti ni vzbudil dvoma o pravilnosti ovrednotenja. Izvedenec je pojasnil upoštevane okoliščine, konkretno ovrednotenje pa ostaja v domeni stroke. Ostalih okoliščin (izgradnja poti z lastnimi sredstvi in dvig cen nepremičnin) pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal in gre zato za neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 35. členom ZNP).

18Morebitni daljši pritožbeni rok od določenega v zakonu na odločitev o pritožbi ne vpliva.

19Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 37. členom ZNP).

¹ Vse parcele, navedene v nadaljevanju, se nahajajo v k. o. ...
² Ki se na podlagi 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19 - ZNP-1) uporablja v tej zadevi.
³ V pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti, na katero se je skliceval v svojem predlogu za prekinitev postopka, se je omejil na uveljavljanje neskladja te določbe z Ustavo.
⁴ Tako je tudi ustaljeno stališče ustavnosodne presoje. Glej npr. odločbo US RS U-I-98/11 z dne 26. 9. 2012, 27. točka obrazložitve: "Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da je zakonska določba nejasna, kadar se njena vsebina ne da ugotoviti z ustaljenimi metodami razlage pravnih norm, ne pa zgolj zato, ker ne daje odgovorov na vsa vprašanja, ki se utegnejo pojaviti pri njenem izvrševanju v praksi (primerjaj odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-277/05 z dne 9. 2. 2006, Uradni list RS, št. 21/06, in OdlUS XV, 15; št. U-I-66/08 z dne 11. 12. 2008, Uradni list RS, št. 121/08, in OdlUS XVII, 73; št. U-I-257/09 z dne 14. 4. 2011, Uradni list RS, št. 37/1, in št. U-I-167/10 z dne 10. 11. 2011, Uradni list RS, št. 95/11)."
⁵ Sodba št. 12419/04 z dne 31. 7. 2007, 16. točka obrazložitve.
⁶ Navedbe se nanašajo na okoliščine, ki so po pritožnikovem mnenju pomembne za presojo, katera varianta je najmanj obremenjujoča za tuje zemljišče, in na obstoj služnosti na podlagi pogodbe z dne 2. 2. 2009.