VSM Sklep I Cp 876/2023

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegov izrek glasi:

"Predlog tožene stranke za prekinitev postopka se zavrne".

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočne rešitve pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Celju I Pg 496/2021.

2Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov, izrecno pa izpostavlja kršitev 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je povsem izostala obrazložitev o odločilnih dejstvih, to je o tem, ali načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, utemeljuje odločitev o prekinitvi postopka, na kar je opozorilo tudi Višje sodišče v Mariboru v sklepu I Cp 712/2022. Nadalje je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo in ugotovilo dejansko stanje. V obravnavani zadevi namreč ne gre za predhodno vprašanje, ki bi terjalo prekinitev postopka, saj pravno razmerje, ki ga tožena stranka (v nadaljevanju toženka) zatrjuje v smislu upravičenosti do posesti nepremičnine, katero izpraznitev zahteva tožnica s predmetno tožbo, še ni nastalo. Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da neko razmerje šele bo nastalo pa ni dopustna. Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse, med drugim iz sklepov VSL II Cp 2324/2018 z dne 15. 5. 2019, VSL II Cp 1367/2016 z dne 20. 7. 2016 in VSK Cp 1025/2011 z dne 24. 1. 2012. V obravnavani zadevi okoliščina, da je tožnica lastnica nepremičnine ni sporno, niti ni sporen temelj pridobitve te lastninske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 17. 4. 2020, med tem ko toženka nima nikakršnega pravnega temelja do posesti predmetne nepremičnine, kar nenazadnje navaja tudi sama s tem, ko zatrjuje, da je po vložitvi predmetne tožbe sama vložila tožbo pred Okrožnim sodiščem v Celju, ki se vodi pod št. I Pg 496/2021.

Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, v zadevi samo odloči ter toženi stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da ni sporno, da toženka v zadevi Okrožnega sodišča v Celju od tožnice terja sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino, za katero tožnica v tej pravdi zahteva, da jo toženka izprazni in izroči v posest tožnici. Na matičnem področju bi sicer takšna sodba imela učinek za naprej, vendar se glede na podane navedbe in predložene dokaze (dogovor iz leta 2018) predhodno vprašanje ne nanaša na razmerje, ki bo šele nastalo, temveč na razmerje, ki po trditvah toženke že obstaja, torej je obstoječe in veljavno ter z izpolnitvijo, s katero tožnica zamuja. Z dogovorom iz leta 2018 je bilo dogovorjeno, da toženka ohrani posest sporne nepremičnine (ki je bila tedaj v lasti Republike Slovenije), prav tako pa sta se pravdni stranki v tem dogovoru dogovorili, da si bosta prizadevali, da nepremičnino od Republike Slovenije odkupi toženka, kar je toženka zvijačno preprečila na način, da je nepremičnino od Republike Slovenije tudi sama kupila. Tožnica v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Celju terja izpolnitev njenih opuščenih oziroma kršenih obveznosti iz dogovora iz leta 2018. Povzema tudi svojo pripravljalno vlogo, iz te zadeve in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4Pritožba je utemeljena.

5Obravnavana zadeva je pred pritožbenim sodiščem drugič. S prvotnim sklepom P 19/2022-11 z dne 20. 6. 2022 je sodišče prve stopnje predmetni pravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve o tožbi toženke v zadevi Okrožnega sodišča v Celju I Pg 496/2021. Zaradi utemeljene pritožbe tožnice, je bil navedeni sklep s sklepom tukajšnjega pritožbenega sodišča I Cp 712/2022 z dne 17. 1. 2023 razveljavljen ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.

6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve o tožbi toženke v zadevi Okrožnega sodišča v Celju I Pg 496/2021, v kateri zahteva od tožnice sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino 592/24, glede katere tožnica v predmetnem postopku zahteva od toženke, da jo izprazni in jo prazno lastnih stvari izroči v posest tožnici. Obrazložilo je, da se predhodno vprašanje ne nanaša na razmerje, ki bo šele nastalo, saj toženka zatrjuje, da sta pravdni stranki v že obstoječem medsebojnem pravnem razmerju, ter da tožnica zamuja s svojo izpolnitvijo.

7Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, prav tako tudi ne v pritožbi izrecno uveljavljanih kršitev 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki nista del uradnega preizkusa. Je pa sodišče prve stopnje materialnopravno napačno odločilo, ko je odredilo prekinitev predmetnega postopka do pravnomočne odločitve v zadevi Okrožnega sodišča v Celju I Pg 496/2021.

8V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). V obravnavani zadevi ne gre za obvezno prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ko pravdno sodišče le tega ne sme reševati, ker je le to pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih, ko prekinitev postopka ni obligatorna, pa sodišče glede na vse okoliščine primera presodi, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali bo počakalo na pravnomočno odločitev v drugi pravdi. Ob tem je bistveno, ali sploh gre za predhodno vprašanje, ki se kot glavna stvar rešuje v drugem pravdnem postopku.

9Utemeljena so pritožbena zatrjevanja, da prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko pravno razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.¹

10Zaključki sodišča prve stopnje, da se predhodno vprašanje v zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju I Pg 496/2021 nanaša na razmerje, ki bo šele nastalo, saj toženec zatrjuje, da sta pravdni stranki v že obstoječem medsebojnem zavezujočem pravnem razmerju ter da tožnik z svojo izpolnitvijo zamuja, niso pravilni. Kot pravilno navaja pritožba, v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica lastnica nepremičnine (kot taka je vpisana v zemljiško knjigo), katere izpraznitev zahteva od toženke, slednja pa v pravdi I Pg 496/2021 zahteva šele sklenitev zavezovalnega pravnega posla (kupoprodajne pogodbe) in tako ni dvoma, da bi morebitna pridobitev lastninske pravice toženke učinkovala za naprej (ex nunc), od pravnomočnosti sodbe izdane v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju I Pg 496/2021. Navedeno priznava tudi sama toženka, ki se tudi sicer sklicuje na kršitev obveznosti iz Dogovora z dne 30. 5. 2018, konkretno njenega 6. člena (dokaz B2). Tako se predhodno vprašanje v obravnavani zadevi ne nanaša na že obstoječe pravno razmerje, temveč na pravno razmerje, ki bo eventuelno sploh nastalo v prihodnosti ali pa tudi ne, zato predlog toženke za prekinitev postopka ni utemeljen.

11Ali ima toženka pravico do posesti na sporni nepremičnini na podlagi kakšnega pravnega naslova, kar zatrjuje toženka, pa ni stvar predhodnega vprašanja, temveč vprašanja odločanja o glavni stvari v obravnavani zadevi, v kateri tožnica zahteva izpraznitev nepremičnine na podlagi 92. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

12Pritožbeno sodišče je zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava s strani sodišča prve stopnje, pritožbi v skladu z 3. točko 365. člena ZPP ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je predlog toženke za prekinitev postopka zavrnilo.

13Ker je odločitev o prekinitvi postopka odločitev o procesnem postopanju sodišča, je sodišče s smiselno uporabo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških postopka, nastalih v zvezi s predlagano prekinitvijo postopka, za končno odločbo.

¹ Tako dr. Vesna Rijavec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, komentar k 206. členu, str. 307 in sklepi VSL II Cp 2324/2018 z dne 15. 5. 2019, VSL II Cp 1367/2016 z dne 20. 7. 2016 in VSK Cp 1025/2011 z dne 24. 1. 2012.