VSM Sodba in sklep I Cpg 247/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki II izreka glede sklepa št. 6.2.b. in v točki IV izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem še izpodbijanem delu točke II izreka, glede sklepov št. 3, 4 in 5, se pritožba zavrne in sodba sodišča prve stopnje v tem obsegu potrdi.

III. Pritožba zoper točko III izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrže.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se zavrne zahtevek, ki glasi, da se ugotovi, da so sklepi, sprejeti na 9. skupščini družbe A. d.o.o., ki je potekala dne 12. 10. 2022 in so povzeti v notarskem zapisniku skupščine notarke A. A. iz Maribora, SV 1244/2022 z vsebino, ki je podrobno opredeljena v I. točki izreka, nični. Odločilo je, da se sklepi, sprejeti na 9. skupščini družbe A. d.o.o., ki je potekala dne 12. 10. 2022 in so povzeti v notarskem zapisniku skupščine notarke A. A. iz Maribora, SV 1244/2022 z vsebino, ki je razvidna iz II. točke izreka, razveljavijo. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, ki je razviden iz III. točke izreka. Sklenilo je, da tožena stranka (v nadaljevanju toženka) nosi pravdne stroške tožeče stroške (v nadaljevanju tožnika) v deležu 4/5, tožnik pa nosi pravdne stroške toženke v deležu 1/5. Odločitev o višini stroškov je sodišče prve stopnje pridržalo do pravnomočnosti odločitve o glavne stvari (IV. točka izreka).

2Toženka se po vsebini smiselno pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepov skupščine družbe (II. točka izreka) in zavrnitvi podrednega tožbenega zahtevka (III. točka izreka) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede sklepa št. 3 navaja, da je sodišče prve stopnje brez trditvene podlage tožnika napravilo zaključek o potencialnem oškodovanju manjšinskih delničarjev. Izpostavlja, da v izpodbijani sodbi ni pojasnilo razloga izpodbojnosti sklepa skupščine ter je zmotno zaključilo, da skupščina izbiro revizorja ni mogla prenesti na tretjo osebo. Znova poudarja, da je pod vodstvom nekdanje direktorice družba delovala netransparentno ter obstoji domneva, da so bile posamezne postavke v letnih poročilih neustrezno določene in prikrojene. Glede sklepa št. 4 je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da gre za poslovodno odločitev, v katero skupščina ne sme posegati. V zvezi s tem navaja, da lahko družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo poslovodjem dajejo neposredna in zavezujoča navodila ter se pri tem stališču sklicuje na izpostavljeno pravno teorijo in sodno prakso. Glede sklepa št. 5 uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 28. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki v obravnavanem primeru ni uporabljiv. Glede sklepa št. 6.2.b. zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je treba uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določajo, da direktorja imenuje nadzorni svet. V družbeni pogodbi je namreč jasno določeno, da je skupščina tista, ki razreši direktorja. Sodba v tem delu zanjo predstavlja sodbo presenečenja, saj je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na povsem drugo pravno podlago, kot sta jo zatrjevali pravdni stranki. Glede sklepa št. 7 skupščine, povzetega v III. točki izreka, navaja, da je obrazložitev v tem delu v nasprotju z drugimi deli obrazložitve, zaradi česar uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožnik je odgovoril na pritožbo. Pritožbena izvajanja prereka in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena, delno neutemeljena in delno nedovoljena.

5V skladu z določilom 350. člena ZPP je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter uporabe materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo naslednje:

K sklepu št. 3 skupščine družbe

6Neutemeljena je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje v tem delu odločitve presojalo vprašanje oškodovanja manjšinskih družbenikov. Ugotoviti je, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZGD-1 o izpodbojnosti sklepov skupščine in pri tem v 22. točki obrazložitve izpodbijane sodbe opredelilo razlog izpodbojnosti, saj je utemeljeno zaključilo, da je sklep skupščine št. 3. v nasprotju s šesto alinejo 505. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 504. člena ZGD-1 in 42. členom Pogodbe o ustanovitvi družbe A. d. o. o. (v nadaljevanju Družbene pogodbe). Pravilno je obrazložilo, da je v izpodbijanem sklepu določena izbira revizorja v nasprotju z določili Družbene pogodbe in določili ZGD-1, ki urejajo revizijo in pristojnosti organov skupščine. Pri tem sodišče druge stopnje ne sledi pritožbenim navedbam, da je lahko v predmetni zadevi skupščina družbe izbiro revizorja podelila oziroma zaupala drugi osebi. V šesti alineji 505. člena ZGD-1 je namreč določeno, da družbeniki odločajo o ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij. Vsebinsko podobno določilo pa vsebuje tudi drugi odstavek 42. člena Družbene pogodbe, ki določa, da če je skupščina tako sklenila, se lahko zahteva tudi poseben pregled revizijske službe. Iz citiranih določil tako sledi, da je skupščina družbe tista, ki lahko imenuje revizorja, zato česar opustitev te dolžnosti pomeni kršitev zakona in Družbene pogodbe, saj na 9. skupščini družbe ni bil imenovan revizor, temveč je bila izbira revizorja prepuščena predsedniku nadzornega sveta, in sicer v nedoločnem obdobje. Na ta način, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, ko skupščina ni imenovala in določila že tudi samega revizorja, pa je bilo družbenikom tudi onemogočeno izpodbijanje postavljenega revizorja, saj le-ta ni bil poimensko določen in imenovan. Pri tem sodišče druge stopnje posebej izpostavlja, da bi materialno pravna razlaga pritožbe, da je mogoče bodočo izbiro revizorja (kljub jasnim določbah šeste alineje 505. člena ZGD-1 in drugega odstavka 42. člena Družbene pogodbe) prenesti na predsednika nadzornega sveta, v bistvu pomenila izvotlitev pravice družbenika do izpodbijanja sklepov skupščine družbe, kar pa ni dopustno in je v nasprotju z določili iz sedmega odstavka 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1. Iz tega razloga je vsebina sklepa št. 3 skupščine v nasprotju z določili 505. člena ZGD-1 in 42. členom Družbene pogodbe, zaradi česar je podan razlog izpodbojnosti iz 1. točke prvega odstavka 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1.

7Ugotoviti je, da se je sodišče prve stopnje v 19. točki obrazložitve opredelilo tudi do zatrjevanja toženke o tem, da obstojijo določeni razlogi na strani revizorja, ki je opravil revizijo letnega poročila za leto 2021, zaradi katerih je poročilo o reviziji za leto 2021 nepravilno, zato je neutemeljena pritožbena graja o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V tem vprašanju je tudi pravilno razporedilo materialno in dokazno breme, zaradi česar so tudi neutemeljene pritožbene navedbe v tej zvezi.

K sklepu št. 4 skupščine družbe

8Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijani sklep skupščine v nasprotju z delitvijo nalog med organi d.o.o. in njihovimi pristojnostmi, kot so urejene v 30. členu Družbene pogodbe, 505. členu, 281. členu v zvezi s 514. členom in prvim odstavkom 515. člena ZGD-1, kar je razlog za izpodbojnost skladno s 1. točko prvega odstavka 395. člena ZGD-1. V tem kontekstu je sodišče prve stopnje utemeljeno pojasnilo, da so izbor računovodskega servisa, pogoji sodelovanja in zagotavljanja prenosa računovodske dokumentacije stvar poslovodne odločitve in so v pristojnosti poslovodje oziroma direktorja toženke in vanj skupščina ne more posegati.

9V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje na izpostavljeno pravno teorijo in sodno prakso, saj sodišče druge stopnje po pregledu le-te ugotavlja, da pravna teorija ne zavzema stališča, da lahko na podlagi določil ZGD-1 skupščina družbe v družbi z omejeno odgovornostjo sprejema kakršnakoli obvezna navodila za poslovodstvo, za kar se smiselno materialno pravno zavzema pritožba. Razmerje med organi družbe z omejeno odgovornostjo se lahko oblikujejo prosto (prvi odstavek 504. člena ZGD-1), kar je povsem drugače kot pri delniški družbi, vendar je pri tem pomembno izpostaviti, da morajo biti takšna razmerja posebej opredeljena v družbeni pogodbi, v kateri lahko družbeniki opredelijo, da odločajo o kateremkoli vprašanju, tudi o vprašanjih glede vodenje poslov.¹ Če pa družbena pogodba glede pravic družbenikov pri upravljanju ne določa ničesar, se uporabljajo zakonske določbe (drugi odstavek 504. člena ZGD-1). Ker iz določb Družbene pogodbe ne izhaja, da bi lahko skupščina ali nadzorni svet odločala o kateremkoli vprašanju glede vodenja poslov, kar pritožba niti ne zatrjuje, je zaključiti, da je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti splošne določbe ZGD-1, ki urejajo naloge in pristojnosti organov družbe z omejeno odgovornostjo.²

10V prvem odstavku 515. člena ZGD-1 je določeno, da ima družba enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Poslovodstvo na splošno razumemo kot operativno vodenje delovanja družbe. Poslovodja je organizator, odredbodajalec in nadzornik opravljanja neposrednega dela. Na splošno lahko opredelimo, da obsega poslovodstvo med ostalimi nalogami tudi vodenja finančnega poslovanja.³ Ker po prepričanju sodišča druge stopnje naloga vodenja finančnega poslovanja vsebuje tudi nalogo in pristojnost izbire ter določitve izvajanje računovodskih storitev v družbi, izbor družbe za izvajanje računovodskih storitev spada med posle operativnega vodenja družbe. Po ugotovitvi, da v Družbeni pogodbi ni bilo določeno, da družbeniki odločajo o zadevah, ki jih štejejo kot poslovodne, sodišče druge stopnje zaključuje, da v obravnavani zadevi družbeniki niso imeli pristojnosti za odločanje o vsebini sklepa št. 4 skupščine, ki nalaga upravi družbe, da skupaj z nadzornim svetom pridobi ponudbe za izvajanje računovodskih storitev in poskrbi za nemoten prenos dokumentacije iz obstoječega računovodstva v roku 15 dni od zasedanja skupščine.

11Odločitev sodišča prve stopnje, da je sklep št. 4 skupščine v nasprotju z določili 505. člena, 281. člena v zvezi s 514. členom in prvim odstavkom 515. člena ZGD-1, ki urejajo naloge in pristojnosti organov družbe z omejeno odgovornostjo, je materialno pravno pravilna, zaradi česar je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da se sklep št. 4 skupščine razveljavi.

K sklepu št. 5 skupščine družbe

12Z navedenim sklepom so družbeniki na 9. skupščini toženke sklenili, da skupščina prepoveduje direktorici, da v imenu družbe opravi kakršnokoli izplačilo dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanje drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikom za obdobje v skladu z veljavnostjo navedene pogodbe in za obdobje do pravnomočnosti oz. dokončnosti vseh sporov med družbeniki glede lastniških sporov, skladno z dodatkom št. 01 h Kreditni pogodbi št. 5343/0059252-00 z dne 13. 9. 2017.

13Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsebina tega sklepa krši določbo 515. člena ZGD-1, saj po mnenju sodišča prve stopnje skupščina res odloča o uporabi bilančnega dobička, ko pa je odločeno, kako se bo ta delil in skupščina sklep o delitvi potrdi, pa skupščina ne more poslovodji prepovedati oprave teh izplačil. Pojasnilo je še, da skupščina poslovodji ne more prepovedati izpolnjevanja finančnih obveznosti družbe in s tem posegati v temeljne obveznosti poslovodstva, ki so določene v 28. členu ZFPPIPP.

14Pritožba v tej zvezi znova neutemeljeno poudarja, da določilo 515. člena ZGD-1 skupščini kot najvišjemu organu v družbi z omejeno odgovornostjo ne prepoveduje, da bi sprejemala poslovodne odločitve. Sodišče druge stopnje je na takšno materialno pravno zmotno stališče pritožbe že podrobno odgovorilo v prejšnjih točkah obrazložitve, na katere se v izogib ponavljanju sklicuje. Pri tem glede na vsebino sklepa št. 5 dodaja še, da četudi bi bilo v Družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki sprejemajo poslovodne odločitve (kar v obravnavanem primeru ni bilo), pa družbeniki ne morejo dajati obveznih navodil glede tistih nalog, ki so po zakonu kogentno naložene poslovodji, zlasti glede odločanja in ravnanja v statusnih vprašanjih in na področju računovodstva ter finančnega poslovanja (tudi po predpisih o finančnem poslovanju podjetij).⁴

15V tem kontekstu sodišče druge stopnje tudi pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je vsebina sklepa št. 5 v nasprotju s prvim odstavkom 28. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora poslovodstvo zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke. Stališče pritožbe, da navedeno določilo ni uporabljivo v obravnavani zadevi, je neutemeljeno. Določilo 28. člena ZFPPIPP namreč določa temeljne obveznosti poslovodstva na področju finančnega poslovanja družbe.⁵ Sodišče druge stopnje zaključuje, da so družbeniki s prepovedjo iz sklepa št. 5 skupščine posegli v kogentne naloge poslovodje na področju finančnega poslovanja, zaradi česar je vsebina le-tega v nasprotju s 515. členom ZGD-1, zaradi česar je podan izpodbojen razlog iz 1. točke prvega odstavka 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1.

K sklepu št. 6.2.b skupščine družbe

16Sodišče prve stopnje je v zvezi z vprašanjem izpodbojnosti tega sklepa skupščine ugotovilo, da skladno z 20. členom Družbene pogodbe skupščina res odloča o razrešitvi direktorja, vendar pa sama pogodba o imenovanju poslovodje nima določb, zato je za postopek imenovanja potrebno uporabiti določila ZGD-1. Izpostavlja, da četrti odstavek 515. člena ZGD-1 izrecno določa, da če ima družba nadzorni svet, poslovodjo imenuje in odpokliče ta svet. Po ugotovitvi, da poslovodje iz 6.2.b sklepa ni imenoval nadzorni svet, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil pri sprejetju tega sklepa skupščine kršen zakon glede pristojnosti imenovanja poslovodje, kar ima za posledico neveljavnost samega sklepa (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1).

17Sodišče druge stopnje takšni materialno pravni razlagi ne sledi in pritrjuje pritožbi, da je potrebno pri imenovanju poslovodje uporabiti določila Družbene pogodbe. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi namreč spregledalo določilo 30. člena Družbene pogodbe, na podlagi katere direktorja imenuje skupščina za največ štiri letno mandatno obdobje. Ob ugotovitvi sodišča druge stopnje, da določba četrtega odstavka 515. člena ZGD-1 ni kogentne narave, saj lahko družbena pogodba določi drugačen način imenovanja poslovodje,⁶ je zaključiti, da je potrebno v obravnavani zadevi uporabiti določbo 30. člena Družbene pogodbe, na podlagi katere direktorja imenuje skupščina. Pri sprejetju sklepa 6.2.b. torej ni bila kršena določba četrtega odstavka 515. člena ZGD-1 in je pritrditi stališču pritožbe, da je nasproten materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje zmoten, zaradi česar je podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

K odločitvi sodišča druge stopnje

18Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki II izreka glede sklepa št. 6.2.b. skupščine razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Po oceni pritožbenega sodišča ni pogojev za sprejem končne odločitve pred sodiščem druge stopnje. Ugotovljene kršitve oziroma pomanjkljivosti namreč pred sodiščem druge stopnje ni mogoče odpraviti, in to ne glede na določbo drugega odstavka 355. člena ZPP. V obravnavanem primeru je pri presoji razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanje potrebno predvsem upoštevati, da bi se pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava do trditev in dokazov tožnika, da imenovanje B. B. ni bilo v skladu s 31. členom Družbene pogodbe, saj slednja ni imela vsaj dvoletne izkušnje na področju vodenja podjetij in njihovih delov, prvič opredelilo šele v pritožbenem postopku.⁷ Ob upoštevanju testa sorazmernosti glede varstva ustavnih pravic v obravnavanem primeru je tako sodišče druge stopnje prepričano, da zmotne uporabe materialnega prava sodišča prve stopnje z dopolnjevanjem razlogov ne more odpraviti sodišče druge stopnje, saj ima stranka pravico do poštenega postopka na vsej stopnjah sojenja. V nasprotnem primeru bi bile stranke prikrajšane za pravico do pravnega sredstva (333. člen ZPP v zvezi z 25. členom Ustave RS).

19V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti opisane pomanjkljivosti v že nakazani smeri na način, da se bo ob pravilni uporabi materialnega prava opredelilo do navedb tožnika, da B. B. ob imenovanju na mesto direktorja družbe ni izpolnjevala pogojev iz 31. člena Družbene pogodbe ter pri tem upoštevati tudi ugovorne trditve toženke v tej zvezi. Upoštevati bo moralo določbo drugega odstavka 362. člena ZPP, da lahko stranke v novem postopku navajajo nova dejstva in dokaze le, v kolikor jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Dokazno oceno o tem vprašanju bo moralo napraviti v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

20V posledici odločitve sodišča druge stopnje o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi stroškovni izrek iz IV. točke izreka izpodbijane sodbe, saj bo pravdni uspeh znan šele s končno odločbo.

21V skladu z tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

22V ostalem delu odločitve v točki II izreka, glede sklepov št. 3, 4, in 5, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v tem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

23Pritožbo zoper točko III izreka je sodišče druge stopnje zavrglo. Toženka s pritožbo izpodbija tudi zavrnilni del odločitve. Ker je zavrnitev zahtevka pritožnici v korist in svojega položaja v pritožbenem postopku v pogledu tega dela odločitve ne more izboljšati, pravnega interesa za pritožbo nima, kar narekuje njeno zavrženje (343. člena ZPP).

¹ M. Kocbek v Upravljavske strukture kapitalskih družb in njihov vpliv na razmerje med lastniki, nadzorniki in poslovodstvom, Podejtje in delo, št. 6-7, 2011, str. 971.
² Edina omejitev pri vodenju poslov je določena v 30. členu Družbene pogodbe, ki določa, da pri poslih nad 300.000,00 EUR direktor potrebuje soglasje nadzornega sveta.
³ B. Zadel v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2014, 2. knjiga, str. 935.
⁴ Ibidem str. 937.
⁵ Prim. z N. Plavšak v Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 44.
⁶ B. Zadel v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2014, 2. knjiga, str. 946.
⁷ Kot izhaja iz 27. točke obrazložitve izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje zaradi zaključka, da ni bil pravilno izpeljan postopek postavitve nove poslovodje, ni ukvarjalo z vprašanjem, ali novi poslovodja izpolnjuje pogoje Družbene pogodbe za imenovanje.