VSL Sklep Cst 55/2024

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi pritožbene stroške.

Izpodbijani sklep

1Sodišče prve stopnje je ugovor upnice BANKE X., d. d., (procesno dejanje 116, v nadaljevanju: p. d., upnica), ki ga je dne 19. 12. 2023 vložila po svojem pooblaščencu, zavrnilo (p. d. 129).

2Sodišče prve stopnje je 4. 12. 2023 sklenilo (p. d. 106) prodati strojno opremo, ki je opisana v upraviteljevem predlogu z dne 4. 12. 2023 (p. d. 104) na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene v višini tržne vrednosti. Upnica v stečajnem postopku ni prijavila terjatve in ločitvene pravice. Zato ta tudi ni sestavni del pravnomočnega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 13. 12. 2023 (p. d. 114). Rok za prijavo terjatve in ločitvenih pravic se je iztekel 19. 10. 2023.

3Upnica ima na nekaterih predmetih prodaje na podlagi sklepa z dne 4. 12. 2023 v registru zastavnih pravic na premičninah vpisano zastavno pravico. Prijava terjatev in ločitvenih pravic je kot lex specialis posebej urejena v ZFPPIPP. Le za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko na nepremičnini je v 298.a členu zakona posebej urejeno, kdaj velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. Upravitelj pa mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteko ali maksimalno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če je upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona. Za neposestno zastavno pravico, ki je vpisana v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (register neposestnih zastavnih pravic) se v skladu s prvim odstavkom 177. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) smiselno uporabljajo določbe tega zakona o hipoteki. Vpisi v register neposestnih zastavnih pravic imajo konstitutivni učinek, zanje veljata načelo publicitete vpisa in načelo zaupanja, poleg tega pozitivni publicitetni učinek vpisa pomeni neizpodbojno domnevo, da vsak ve za obstoj zastavne pravice, ki je vpisana v register. Če je premičnina vpisana v register, se namreč nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru (drugi odstavek 177. a člena SPZ). Vendar pa registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin kljub nekaterim podobnostim v učinkih ne moremo primerjati z zemljiško knjigo. Kot je bilo že oblikovano stališče v sodni praksi,¹ je zemljiška knjiga register lastninske pravice, ki ustvarja njen publicitetni učinek in domnevo, da je lastnik stvari tisti, ki je vpisan v registru, medtem ko register neposestnih zastavnih pravic ne pomeni registra lastninske pravice, ampak je namenjen samo registraciji zastavne pravice. Zato mora upnik računati na možnost, da zastavitelj ni več lastnik zastavljene premičnine, ker je zastavna pravica na zastavljeni stvari še vedno vpisana v register. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje sklepalo, da za prijavo in preizkus ločitvene pravice na premičnini, vpisani v registru zastavnih pravic na premičninah, smiselna uporaba 298. a člena ZFPPIPP, ki ureja posebno pravilo za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko, ni mogoča.

4Prav tako ne obstoji podlaga za izvensodno prodajo premičnin v skladu s prvim odstavkom 282. člena ZFPPIPP. Upnica namreč ni trdila, da je bila ločitvena pravica v skladu z 281. členom ZFPPIPP pridobljena v postopku izvršbe, prav tako ne gre za ločitveno pravico iz drugega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ki jo ločitvenemu upniku ne bi bilo treba prijaviti v stečajnem postopku, ker jo lahko uveljavi zunajsodno. Razmerje neposestne zastavne pravice namreč ni prešlo v razmerje ročne zastave in s tem ni nastopila domneva, da je med strankama sklenjen dogovor o izvensodni prodaji zastavne pravice (175. člen SPZ).

Pritožba upnice

5Upnica se je zoper sklep pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (p. d. 141). Upravitelj je na pritožbo odgovoril (p. d. 148) in pritožbenemu sodišču predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Odločitev pritožbenega sodišča in razlogi zanjo

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da je pritožba dobesedni prepis ugovora upnice z dne 19. 12. 2023 (p. d. 116). Na vse ugovorne razloge je izčrpno odgovorilo že sodišče prve stopnje, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Pritožbeni postopek pa ni namenjen ponavljanju pravilno oblikovanih stališč iz prvostopenjskega postopka. Po mnenju pritožbenega sodišča bi upnica morala pravočasno prijaviti terjatev zavarovano z ločitveno pravico. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnica v tem pritožbenem postopku ne nasprotuje dejanski ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da v stečajnem postopku nad dolžnikom, ni pravočasno prijavila terjatve in ločitvene pravice.

8Ob predpostavki, da je terjatev in ločitveno pravico treba prijaviti v stečajnem postopku, jo je treba preizkusiti v postopku preizkusa terjatev in ločitvenih pravic po določbah 5. 6. oddelka ZFPPIPP. Sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, 15. 12. 2023 (p. d. 115), ki mu upnica ni nasprotovala je postal pravnomočen 4. 1. 2024. Upnica je šele v postopku izdaje sklepa z dne 4. 12. 2023 (p. d. 106) o prodaji strojne opreme izpostavila svoj položaj in v ugovornem in pritožbenem postopku zastavila vprašanje (ne) obveznosti prijave terjatve in ločitvene pravice vpisane v registru neposestne zastave premičnin. Posamezne faze stečajnega postopka so pomembne zaradi tekočega teka stečajnega postopka, ki se končajo s pravnomočnostjo posamičnih sklepov, izdanih v stečajnem postopku. Namen stečajnega postopka je namreč čim hitrejše poplačilo upnikov, kar pomeni tudi, da se sodišče ne more vračati nazaj k predhodnim fazam postopka. Nedvomno je med njimi tudi sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, ki je podlaga za razdelitev stečajne mase. Že iz tega razloga pritožbeno sodišče meni, da v zvezi s konkretnim sklepom o prodaji strojne opreme, upnica glede na oblikovano materialnopravno stališče pritožbenega sodišča o obvezni prijavi terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku, ne more uspeti s pritožbenim uveljavljanjem o domnevno prijavljeni terjatvi in ločitveni pravici. Razlogi za to stališče so navedeni v nadaljevanju.

O smiselni uporabi 298. a člena ZFPPIPP v konkretnem primeru

9Po posebnem pravilu 1. točke drugega odstavka 298.a člena zakona velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni hipoteka in maksimalna hipoteka, vpisani na dolžnikovi nepremičnini, katerih vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.

10Za odgovor na zastavljeno vprašanje je treba pojasniti namen in javnost registra neposestne zastavne pravice na premičninah, ki je določena v 177. a členu SPZ. Pravni učinek neposestne zastavne pravice v razmerju do zastaviteljevih upnikov nastane že takrat, ko začne njena pridobitev učinkovati v razmerju do zastavitelja - torej takrat, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel. Enaki učinki veljajo za hipoteko. To pomeni, da ima neposestna zastavna pravica, ki je bila ustanovljena s sklenitvijo sporazuma, sklenjenega v obliki notarskega zapisa pred začetkom stečajnega postopka nad zastaviteljem, v stečajnem postopku značilnost ločitvene pravice, ne glede na to, ali je bila vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.² V stečajnem postopku pa bi imel njen vpis v register neposestnih zastavnih pravic, pomen samo, če bi ZFPPIPP določal pravno fikcijo prijave ločitvene pravice, podobno kot tako pravno fikcijo ureja v 298. a členu za prijavo hipoteke oziroma maksimalne hipoteke.³

11Pravna položaja hipoteke oziroma maksimalne hipoteke na nepremičnini in zastavne pravice na premičnini se ne prilegata v taki meri, da bi bilo mogoče tudi za zastavno pravico na premičnini vpisano v register zastavnih pravic enako kot pri hipoteki vpisani v zemljiški knjigi uporabiti 298. a člen zakona.

12Kadar je predmet lastninske pravice nepremičnina se jasna razpoznavnost stvarnopravnih razmerij zagotavlja z vpisi v zemljiško knjigo, v katero se vpisujejo lastninska pravica na nepremičnini in vse izvedene stvarne pravice, ki omejujejo to lastninsko pravico. Ta značilnost je podstat domneve, določene v prvem odstavku 11. člena SPZ, po katerem se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Zato dobrovernega pridobitelja varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ).

13Pri premičninah pa temelji jasna razpoznavnost stvarnopravnih razmerij na neposredni posesti stvari. Zato se po drugem odstavku 11. člena SPZ domneva, da je lastniški posestnik premične stvari njen posestnik. Neposestna zastava premičnin pa se od ročne zastave razlikuje po tem, da se pri neposestni zastavi stvar, ki je predmet zastave, ne izroči neposredno v posest zastavnemu upniku (170. člen SPZ). Lastninska pravica na premičnih stvareh se ne evidentira v nobeni uradni javni evidenci, ki bi bila vodena z namenom javne objave stvarnopravnih razmerij glede teh stvari, torej, ki bi imela enake značilnosti kot zemljiška knjiga. Ureditev po kateri bi bil vpis lastninske pravice na premičninah predpostavka za pridobitev lastninske pravice na katerikoli premičnini bi bila povsem nefunkcionalna, saj bi pomenila resno oviro za normalne, ustaljene načine, na katere se odvija sodoben poslovni promet s premičninami.

14Vzpostavitev take evidence bi bila tudi objektivno nemogoča, saj premične stvari vključujejo izjemno širok krog stvari zelo različnih značilnosti, zato jih ni mogoče enotno identificirati v tem pomenu, da bi vsaka stvar imela identifikator, ki bi bil lasten samo tej stvari, kot je značilno za nepremičnine, ki se nahajajo na območju R Slovenije. Zato bi bila razlaga drugega odstavka 177. a člena SPZ v pomenu pozitivnega publicitetnega učinka vpisa neposestne zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, določenega kot neizpodbojna domneva, v nasprotju s temeljnimi načeli stvarnega prava o varstvu dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na premični stvari. Ta namreč ravna pošteno in skrbno, če se opre na domnevo, da je tisti, ki ima stvar v posesti, tudi lastnik stvari in da lastninska pravica ni omejena z nobeno izvedeno pravico. Zato bi bila taka razlaga tudi v nasprotju z Ustavo zajamčenim varstvom lastninske pravice. Da bi izključili ustavno neskladno razlago, moramo sklepati, da se drugi odstavek 177. člena SPZ ne uporablja za poznejšega pridobitelja lastninske pravice na premičnini, ki je predmet neposestne zastavne pravice. To pomeni, da zastavni upnik v razmerju do poznejšega pridobitelja lastninske pravice na zastavljeni premičnini, ne more uveljavljati neposestne zastavne pravice, ne glede na to, ali je ta zastavna pravica vpisana v registru neposestnih zastavnih pravic (primerjaj četrti odstavek 64. člena SPZ in šesti odstavek 173. člena SPZ. Zaradi enakih razlogov neposestne zastavne pravice tudi ne more uveljavljati v razmerju do poznejšega pridobitelja ročne zastave. Na podlagi razloženega lahko sklenemo, da vpis neposestne zastavne pravice na premični stvari za večino premičnin, za katere je bil z uredbo vpostavljen register neposestnih zastavnih pravic, tudi nima nobenih učinkov v razmerju do poznejših pridobiteljev lastninske pravice, ali drugih stvarnih pravic na zastavljeni premičnini.

15Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oblikovanemu stališču v izpodbijanem sklepu, da ne gre za primer ločitvene pravice iz 281. člena ZFPPIPP in ne iz drugega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ki je ločitvenemu upniku ne bi bilo treba prijaviti v stečajnem postopku, ker jo lahko uveljavi zunaj sodno. Razmerje neposestne zastavne pravice namreč preide v razmerje ročne zastave šele tedaj, ko je stvar izročena upniku in šele tedaj nastopi domneva, da je med strankama sklenjen dogovor o izvensodni prodaji zastavne pravice (175. člen SPZ).

16Glede na razloženo pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku, da bi moralo sodišče prve stopnje smiselno na podlagi razlage 298. a člena ZFPPIPP tudi v konkretnem primeru šteti, da je bila terjatev in ločitvena pravica prijavljena v stečajnem postopku in upnici torej ne bi bilo treba pravočasno prijaviti terjatve in ločitvene pravice. Zato pritožbeno sodišče niti ni odgovarjalo na obširne očitke o tem, da bi moralo sodišče ustavno skladno razlagati 298.a člen zakona (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

17Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18Po posebni določbi 129. člena ZFPPIPP upnik sam nosi pritožbene stroške.

¹ VSL sklep Cst 106/2021, 7. 4. 2021 (edina evidentirana odločba v sodni praksi, kjer se je sodišče ukvarjalo s tem vprašanjem).
² Kot izhaja iz podatkov v spisu je bil sklenjen Sporazum v obliki notarskega zapisa pred začetkom stečajnega postopka nad zastaviteljem (p. d. 143).
³ Razlogi v 12 do 14. točki so povzeti po N. Plavšak in R. Vrenčur v Komentarju SPZ, e-paket Stvarno pravo z e-komentarjem SPZ, točka 41.4.