VSL Sklep Cst 7/2024

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku izreka spremeni tako, da se sedaj glasi:

"Ugotovi se, da je izločitvena upnica A. A., ..., izvirno pridobila lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. ... k. o. ... (ID...) do ene polovice (1/2) celote."

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se v prijavljeni in priznani izločitveni pravici odloči tako, kot je navedeno v končnem četrtem dodatnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 5. 9. 2023 (PD 147), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Hkrati je v drugem odstavku izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da obstaja izločitvena pravica upnika na nepremičnini, ki je predmet izločitvene pravice, kot izhaja iz končnega četrtega dodatnega seznama ter se stečajnemu upravitelju naloži, da v primeru, če je to potrebno, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice.

2Zoper navedeni sklep je vložila upnica pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Upravitelj na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je upravitelj sodišču predložil četrti dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev (PD 143), ki ga je sodišče objavilo dne 1. 8. 2023. Nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dodatnemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Na podlagi poziva sodišča je upravitelj izdelal četrti dodatni končni seznam preizkušenih terjatev, iz katerega izhaja, da je upnica A. A. prijavila izločitveno pravico na nepremičnini parc. št. ... k. o. ... (ID ...) do 1/2 celote ter da upravitelj izločitveno pravico v celoti prizna. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi odločitve iz drugega odstavka izreka sklicevalo na 309. člen ZFPPIPP.

6Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo določbe o preizkusu terjatev,¹ o katerem odloči sodišče s sklepom o preizkusu terjatev. O prijavljenih terjatvah (izločitvenih pravicah) se izjavi upravitelj z osnovnim seznamom preizkušenih terjatev (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP), terjatev (izločitveno pravico) pa lahko prerekajo tudi drugi upniki z ugovorom o prerekanju terjatev (prvi odstavek 63. člena ZFPPIPP). O preizkusu terjatev odloči sodišče zunaj naroka s sklepom o preizkusu terjatev, ki vsebuje več odločitev sodišča. Sodišče mora s sklepom o preizkusu terjatev, izdanem v stečajnem postopku, odločiti: (1) o ugovorih proti dopolnjenemu seznamu in o zavrženju prepoznih ali nedovoljenih ugovorov o prerekanju terjatev (1. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP), (2) o tem, katera terjatev velja za priznano in katera za prerekano (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP), (3) o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP), (4) ter o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora (peti in šesti odstavek 69. člena ZFPPIPP). Sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev (poleg odločitev iz prvega odstavka 69. člena ZFPPIPP) ugotovi, da je izločitvena pravica priznana in glede na vrsto izločitvene pravice: (1) naloži stečajnemu dolžniku, da upniku izroči premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, iz 1. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona, (2) ugotovi, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini iz 2. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona, (3) naloži stečajnemu dolžniku, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvenega upnika, če je predmet izločitvene pravice iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona nepremičnina, ali (4) naloži stečajnemu dolžniku, da v korist upnika izvede drug razpolagalni pravni posel ali druga pravna dejanja, potrebna za uveljavitev izločitvene pravice iz 3. točke prvega odstavka 22. člena tega zakona.

7Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, katerega sestavni del je četrti dodatni končni seznam preizkušenih terjatev, je upnica prijavila izločitveno pravico na nepremičnini parc. št. ... k. o. ... do 1/2 celote. Iz izpodbijanega sklepa je tudi razvidno, da je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico priznal, drugi upniki pa je niso prerekali. Ker izločitvena pravica ni bila prerekana, je kot nepotrebna odpadla odločitev sodišča prve stopnje (s tem pa tudi obrazložitev te odločitve), kdo bi moral v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. Enako velja tudi glede odločitve o ugovorih in o verjetno izkazanih terjatvah. V primeru, če je izločitvena pravica priznana, sledi v sklepu o preizkusu terjatev, glede na vrsto prijavljene in priznane izločitvene pravice, še ustrezna odločitev o pravni posledici iz 309. člena ZFPPIPP. Obrazložitev sodišča prve stopnje je torej skopa, a vseeno zadostna. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je po povedanem neutemeljen, saj je izpodbijani sklep sposoben preizkusa.

8Pritožbeno sodišče še dodaja, da je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da naj bi izločitvena upnica izločitveno pravico zaradi prepozne prijave izgubila. Upniki morajo sicer v stečajnem postopku izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP). Vendar pa v primeru, če rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena zamudijo, izločitvena pravica ne preneha (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Izločitveni upnik slednjo izgubi šele v primeru, če zaradi zamude roka upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP).² V tem postopku osebnega stečaja je upnica izločitveno pravico prijavila po poteku roka za prijavo. Iz rednega poročila upravitelja z dne 30. 10. 2023 (PD 151) pa izhaja, da je v obdobju poročanja potekal postopek vnovčevanja premoženja stečajnega dolžnika, ki je predmet izločitvene pravice, vendar pa do poteka roka za oddajo ponudb na naslov upravitelja ni prišla nobena ponudba. To pomeni, da premoženje stečajnega dolžnika, ki je predmet izločitvene pravice, v tem času ni bilo prodano. Izločitvena upnica zato izločitvene pravice, kljub zamudi roka za prijavo, ni izgubila.

9Vsebina odločitve glede pravne posledice priznane izločitvene pravice je odvisna od pravnega temelja za pridobitev izločitvene pravice in vrste premoženja (premoženjske pravice), ki je njen predmet. Izločitvena upnica je izločitveno pravico³ na navedeni nepremičnini prijavila na podlagi pravil o skupnem premoženju izvenzakonskih partnerjev. Med pravne temelje zunajknjižne pridobitve stvarne pravice spada tudi pridobitev (so)lastninske pravice po pravilih o skupnem premoženju.⁴ V takem primeru 309. člen ZFPPIPP sodišču nalaga, da s sklepom o preizkusu terjatev⁵ ugotovi, da je izločitvena upnica (so)lastnica te nepremičnine, saj je izvirno pridobila solastninsko pravico na navedeni nepremičnini (2. točka prvega odstavka 309. člena v zvezi s 2. točko prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).

10Ob materialnopravnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga pritožbeno sodišče opravi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da odločitev o pravni posledici iz 309. člena ZFPPIPP ni bila oblikovana pravilno. Zaradi navedenega je odločitev v drugem odstavku izreka ustrezno spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodijani sklep v drugem odstavku izreka spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Za preizkus izločitvenih pravic se smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen ZFPPIPP (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP).
² Podrobneje o tem 16. in 17. točka obrazložitve Ustavne odločbe U-I-44/18-6 z dne 7.11. 2019.
³ Izraz izločitvena pravica je uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku (dr. Nina Plavšak, e-paket Ins s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 22. člena ZFPPIPP) Po 22. členu ZFPPIPP je izločitvena pravica: (1) pravica lastnika oziroma lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika, (2) pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini,(3) pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe, in (4) pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.
⁴ Dr. Nina Plavšak, Maja Lajevec, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z novelo ZFPPIPP-H, razširjena uvodna pojasnila, Tax-fin-lex, Ljubljana 2023, str. 158.
⁵ Izraz izločitvena pravica je uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje zahtevati, da se premoženje, ki je predmet te pravice, izroči imetniku te pravice oziroma izloči iz premoženja, ki pripada insolventnemu dolžniku (dr. Nina Plavšak, e-paket Ins s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 22. člena ZFPPIPP) Po 22. členu ZFPPIPP je izločitvena pravica: (1) pravica lastnika oziroma lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika, (2) pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini,(3) pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe, in (4) pravica lastnika blaga državnih blagovnih rezerv od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči blago državnih blagovnih rezerv, ki je v posesti, hrambi ali uporabi insolventnega dolžnika.