VSL Sklep I Cpg 73/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice za izdajo začasne odredbe, po kateri naj bi se: - dolžniku prepovedala prodaja celotnega deleža (1/1) štirih sklopov nepremičnin, vse v k.o. 0000 - X, v lasti stečajnega dolžnika do 1/1, - v primeru, da dolžnik krši prepoved prodaje, naj bi bil dolžan plačati denarno kazen, ki naj bi jo sodišče določilo s sklepom za vsako posamezno kršitev v višini 100.000,00 EUR in jo po uradni dolžnosti izvršilo in v primeru, če bi dolžnik kljub izrečeni kazni še naprej nadaljeval s kršitvami, naj bi sodišče izdalo nov sklep, s katerim naj bi določilo dolžniku novo kazen za primer nadaljevanja s kršitvami prepovedi, ki naj bi bila vsakokrat višja kot v predhodnem sklepu, vse dokler seštevek denarnih kazni zoper dolžnika ne bi dosegel zneska 1.000.000,00 EUR, denarna kazen pa naj bi se izvršila z rubežem dobroimetja dolžnika na njegovem transakcijskim računu, vse s prenosom teh sredstev v sredstva proračuna RS, - upniku pa naj bi se naložilo, da v roku 30 dni od prejema začasne odredbe vloži zoper dolžnika tožbo z zahtevkom na prepoved prodaje celotnega deleža (1/1) zgoraj navedenih nepremičnin.

2Upnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe trdila: - da je v zakonski zvezi s stečajnim dolžnikom A. A. vse od 3. 2. 1993 dalje, B. B. pa je stečajni upravitelj v navedenem postopku osebnega stečaja, - da upravitelj v navedenem stečajnem postopku prodaja nepremičnine, ki so skupno premoženje zakoncev ter da je dražba razpisana za dne 30. 1. 2024, - da upravitelj ne sme omogočiti ali dopustiti, da upniki v postopku osebnega stečaja dosežejo plačilo iz premoženja, ki ni del premoženja insolventnega dolžnika, čeprav se nahaja v stečajni masi, - da iz odgovora upravitelja na odredbo sodišča z dne 17. 1. 2022 izhaja, da so bile nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze upnice in stečajnega dolžnika, - da so nepremičnine dejansko del skupnega premoženja in zato ne morejo biti predmet prodaje do celote v stečajnem postopku nad zakoncem upnice, - da bo upnici v primeru prodaje navedenega premoženja nastala nepopravljiva škoda, saj bo v primeru prodaje obdržala le obligacijskopravno pravico iz 299. člena ZFPPIPP ter - da dolžnik v primeru izdaje začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

5Sodišče prve stopnje je ocenilo, da predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen. Kot odločilne razloge takšno presojo je navedlo: - da upnica pavšalno trdi, da so nepremičnine, ki so predmet prodaje v stečajnem postopku, skupno premoženje nje in stečajnega dolžnika, - da za te trditve ni predložila nobenega dokaza, - da bi morala prijaviti izločitveno pravico v postopku osebnega stečaja nad A. A., po prijavi pa bi upravitelj in sodišče v stečajnem postopku upoštevala določbe tretjega do petega odstavka 83. člena Družinskega zakonika (DZ), - da iz odgovora upravitelja z dne 24. 5. 2022 izhaja, da je stečajni dolžnik A. A. določeno premoženje pridobil z dedovanjem in na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, določene nepremičnine pa pred sklenitvijo zakonske zveze z upnico, tako da te ne morejo predstavljati njunega skupnega premoženja, - da bi glede nepremičnin, ki jih je stečajni dolžnik pridobil s prodajnimi pogodbami v letu 2005, upnica morala prijaviti izločitveno pravico, - da je v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi napačno naveden dolžnik, saj bi morala upnica kot dolžnika navesti stečajnega dolžnika A. A. in ne upravitelja v tem postopku osebnega stečaja.

6V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, v skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena DZ s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka navedenega člena. Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika, za spor pa se uporablja drugi odstavek 74. člena DZ (četrti odstavek 83. člena DZ). Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drug zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici (peti odstavek 83. člena DZ).

7DZ v petem odstavku 83. člena torej vzpostavlja fikcijo prijave izločitvene pravice na deležu skupnega premoženja zakoncev, kar pomeni, da te drugemu zakoncu v postopku osebnega stečaja nad zakoncem ni treba prijaviti. V kolikor upravitelj meni, da v premoženju dolžnika ni skupnega premoženja oziroma ne upošteva zgoraj navedenih določb 83. člena DZ, mora drugi zakonec varstvo svojih pravic uresničevati najprej v postopku osebnega stečaja nad svojim zakoncem in sicer s prijavo izločitvene pravice in pritožbo zoper sklep o prodaji. Pravočasna prijava izločitvene pravice je namreč ovira za prodajo premoženja (prim. 330. člen ZFPPIPP). Prijava izločitvene pravice na skupnem premoženju pa glede ter na določbo petega odstavka 83. člena ZFPPIPP ne bo nikoli prepozna.¹

8V skladu z določbo tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP je zoper insolventnega dolžnika po začetku stečajnega postopka (izjemoma) dovoljeno izdati sklep o zavarovanju zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice, če je ta pravočasno prijavljena. To pa še ne pomeni, da je izdaja začasne odredbe dopustna, če ima upnik za zavarovanje svojega položaja in pravic (še vedno) na razpolago pravna sredstva znotraj postopka osebnega stečaja. Upnik tako lahko prepreči prodajo premoženja s prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku in pritožbo zoper sklep o prodaji.

9Upnica ne trdi, da je izločitveno pravico prijavila v postopku osebnega stečaja niti da se je zoper sklepe o prodaji pritožila. Če bi upnica prijavila izločitveno pravico in bi bila ta prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice ne bi bilo dovoljeno začeti: 1. če izločitvena upnica v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne bi ravnala v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena zakona, dokler njen zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ne bi bil pravnomočno zavrnjen, ali 2. če izločitvena upnica v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne bi ravnala v skladu s prvim odstavkom 310. člena oziroma drugim odstavkom 311. člena zakona, do izteka tega roka (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP). Zakon torej ne preprečuje prodaje premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP (če ni v 311. ali 312. členu ZFPPIPP drugače določeno).

10Tako se je določba drugega odstavka 330. člena ZFPPIPP uporabljala tudi glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-44/18-6 z dne 7. 11. 2019, v kateri je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP (ki je določal, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, njegova izločitvena pravica preneha) in tretji odstavek 311. člena ZFPPIPP (ta je določal, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanja postopka v skladu s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom tega člena in v primeru iz petega odstavka 301. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom tega člena tožbe ne razširi na drugega upnika, ki je prerekal izločitveno pravico, njegova izločitvena pravica preneha) v neskladju z ustavo. Kot način izvršitve je Ustavno sodišče določilo, da: - prerekana izločitvena pravica ne preneha z opustitvijo vložitve tožbe v roku iz prvega odstavka 310. člena ali opustitvijo predloga za nadaljevanje postopka v roku iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, temveč ko upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice; - se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice v primeru opustitve vložitve tožbe začeti po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP; - se sme prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve predloga za nadaljevanje postopka začeti po izteku roka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP.

11Ker upnica ne trdi, da prodaje premoženja, na katerega se nanaša predlagana začasna odredba, ni uspela preprečiti v postopku osebnega stečaja nad A. A. in zakaj ne, niti ne trdi, da upravitelj prodaja premoženje, ki naj bi bilo skupno premoženje zakoncev, kljub določbam ZFPPIPP, ki mu preprečujejo prodajo, potrebe po izdaji začasne odredbe ni utemeljila. Navedeno smiselno velja za predlagano začasno odredbo tudi v delu, ki temelji na trditvi, da je upnica predkupna upravičenka.

12Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pasivna legitimacija v tem postopku zavarovanja zgrešena, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Kot dolžnik je namreč naveden upravitelj, namesto dolžnik v postopku osebnega stečaja. Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP). V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa, med drugim pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Ker je upnica predlagala začasno odredbo v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, v postopku prodaje pa upravitelj nastopa le kot njegov zakoniti zastopnik, pasivna legitimacija upravitelja kot dolžnika ni pravilna.

13Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Tako tudi dr. Damjan Orož, Skupno premoženje zakoncev v osebnem stečaju, 11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV ZALOŽBA, Ljubljana, 2019 in Franc Seljak, Problematika sodne prakse o osebnem stečaju - vprašanja povezana s solastnino in skupno lastnino stečajnega dolžnika, Pravosodni bilten 3/2019, str. 160.