VSRS Sklep II DoR 457/2023

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so parcele št. 0/31, 0/33, 0/34, 0/36, 1/73, 1/74 in 1/77, vse k. o. ..., skupno pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni deli stavb z naslovom X. 1A in Y. 2, z ID znakom 000-1 (stavba predlagateljev), in naslovom X. 1 in Y. 1, z ID znakom 000-2 (objekt druge nasprotne udeleženke), ter odločilo o izvedbi zemljiškoknjižnih vpisov. Predlog glede ostalih parcel je zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi predlagateljev in prve nasprotne udeleženke zavrnilo in v izpodbijanem delu (tj. glede odločitve o parcelah št. 0/31, 0/33, 0/34, 0/36, 1/73, 1/74, 1/77 in 1/76) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Prvi do šesti predlagatelj ter druga udeleženka (v nadaljevanju predlagatelji) predlagajo, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali sta nižji sodišči v predmetnem postopku pravilno uporabili določbe prvega odstavka 42. člena in določbe 43. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Ur. l. RS, št. 34/17)?

- Ali je lastnik stavbe na nekdanjem družbenem zemljišču po samem zakonu pridobil pravico uporabe na zemljišču družbene lastnine, če je to zemljišče postalo funkcionalno zemljišče njegove stavbe na podlagi veljavnih prostorskih aktov in na podlagi za stavbo z zunanjo ureditvijo izdanim lokacijskim, gradbenim in uporabnim dovoljenjem pred nastopom lastninjenja in če je ta pravica z nastopom lastninjenja postala njegova lastninska pravica?

- Ali lahko sodišče sprejme zaključke o bistvenih vprašanjih za odločitev zgolj na podlagi neuradnega ogleda v lastni režiji in brez sodelovanja strank in brez seznanitve strank z ugotovljenim dejanskim stanjem, pri čemer so ti zaključki v nasprotju z ugotovitvami na javni obravnavi in v nasprotju s strokovnim izvedenskim mnenjem izvedenca urbanistične stroke, pridobljenim v tem postopku po odredbi sodišča?

- Ali mora sodišče s strokovnimi argumenti utemeljiti neupoštevanje mnenja sodne izvedenke urbanistične stroke, ki jo je postavilo samo za potrebe tega postopka?

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da predlagatelji niso izkazali izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).