VSL Sklep III Cp 295/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek nadaljuje.

2Zoper tak sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da je bila nepremičnina parc. št. 1467/47, k. o. ... v času vložitve predloga za ureditev meje še v njeni zemljiškoknjižni lasti. Na podlagi notarskega zapisa SV 596/2023 s 26. 9. 2023 pa je bila prenesena na novega lastnika. Notarski zapis je bil prijavljen v odmero davka, vložen je bil tudi zemljiškoknjižni predlog za vpis novega imetnika lastninske pravice. Že od sklenitve notarskega zapisa oz. najpozneje od vložitve predloga za vpis v zemljiško knjigo (4. 10. 2023) nasprotna udeleženka ni več lastnica parcele št. 1467/47, k. o. ..., ki meji z zemljiščem predlagatelja. Ostala zemljišča v isti katastrski občini, ki so v njeni (so)lasti, ne mejijo z zemljiščem, ki je v lasti predlagatelja. Predlagatelj je bil v postopku mediacije seznanjen s spremembo lastništva, a se na to ni odzval. Zaradi odtujitve mejnega zemljišča pritožnica ne more biti nasprotna udeleženka postopka za ureditev meje.

3Predlagatelj pritožbi nasprotuje s sklicevanjem na 2. odstavek 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4Pritožba ni utemeljena.

5Postopek se v skladu z določbami ZPP, ki se v postopku za ureditev meje uporabljajo na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), prekine, tudi če tako določa drug zakon (6. točka 1. odstavka 205. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče kadarkoli prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reševanja spora (2. odstavek 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov; ZARSS). Sodišče prve stopnje je s sklepom z 11. 9. 2023 (red. št. 12 v spisu) prekinilo nepravdni postopek zaradi izvedbe postopka mediacije in se pri tem oprlo na 2. odstavek 15. ZARSS, ker sta obe stranki podali svoje soglasje (obrazca na red. št. 8 in 10 v spisu).

6Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek nadaljuje. Prekinjen je bil že dlje, kot to dopušča ZARSS. Zakonsko besedilo je namreč jasno: prekinitev zaradi postopka alternativnega reševanja sporov lahko traja najdlje tri mesece. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu. To pomeni, da mora sodišče postopek po izteku roka v vsakem primeru nadaljevati (tako VSL v sklepih I Cp 1633/2016 in II Cp 1380/2019).

7Poleg tega iz podatkov v spisu izhaja, da se je mediacija zaključila neuspešno, brez dogovora (red št. 14 v spisu). Sodišče prve stopnje je tako tudi na podlagi navedenega utemeljeno in pravilno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka.

8Pritožbene navedbe o odtujitvi nepremičnine ob odločanju o nadaljevanju postopka niso pravno odločilne, zato višje sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Šele po nadaljevanju prekinjenega postopka bo sodišče prve stopnje lahko obravnavalo navedbe o lastništvu nepremičnin in s tem povezane navedbe o udeležbi v nepravdnem postopku, pri tem pa upoštevalo ne le določbe 190. člena ZPP, ampak tudi 22. člen ZNP-1.

9Pritožba torej ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10O stroških pritožbenega postopka v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriterijih iz 173. člena ZNP-1, ki jih bo mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve.