15. člen ZARSS

V skladu s prvim odstavkom 452. člena ZPP v postopku v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni. ZPP izjem ne predvideva. Osem dnevni rok v postopku v sporu majhne vrednosti je izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Vsebina 452. člena ZPP je tudi izraz načela pisnosti in zaostrene prekluzije glede navajanja dejstev in dokazov v postopku v sporu majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje zato vloge toženca, ki jo je vložil izven navedenega roka in v kateri je podal zahtevo za izvedbo naroka in mediacije, utemeljeno ni upoštevalo (453. člena ZPP).

Pogoj za prekinitev postopka zaradi poskusa alternativne rešitve spora z mediacijo je soglasje vseh udeležencev postopka.

Iz datumov sklepa o prekinitvi postopka in sklepa o nadaljevanju postopka izhaja, da je bil predmetni postopek prekinjen dlje kot tri mesece. Trimesečni rok, za katerega je sodišče prekinilo pravdni postopek, je potekel, neuspešno pa se je končal tudi mediacijski postopek. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka.

Prekinitev zaradi postopka alternativnega reševanja sporov lahko traja najdlje tri mesece. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu. To pomeni, da mora sodišče postopek po izteku roka v vsakem primeru nadaljevati.

Ker je tožena stranka umaknila soglasje za mediacijo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage. Ker je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, torej tudi v delu, ki se je glasil na poziv na delo. Tožnica zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahtevala od sodišča. Postopkovna pravila ne predvidevajo, da bi se pred izdajo sodbe pripoznavo tožbenega zahtevka vročalo tožniku v izjavo.

Ker ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije v primeru strankinega umika soglasja, je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija konča, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je namreč potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS. Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil zaradi tožnikovega umika soglasja za mediacijo, čemur pritrjuje tudi tožnik v odgovoru na pritožbo, za nadaljevanje postopka mediacije ni več podlage.

ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije, ko stranka umakne soglasje. Zato je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija med drugim konča tudi v primeru, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS). Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil, ker je tožnik umaknil soglasje za mediacijo, čemur tožnik pritrjuje v odgovoru na pritožbo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage.

Na kuverti, v kateri je bila tožba s prilogami in formularnji, je označeno, da je sodišče prve stopnje toženki poslalo: (1) povabilo k postopku mediacije - obrazec m.poziv_g_v3, (2) soglasje k začetku mediacije - obrazec m.sogl-pod_v1, (3) poziv toženi stranki, naj odgovori na tožbo - obrazec g.Odg-smv_d5, (4) tožbo s prilogami, (5) brošuro in (6) obvestilo (da od 16. 11. 2020 procesni roki ne tečejo). Vsak pravni subjekt se zaveda ali pa se mora zavedati strogosti posledic neupoštevanja določil pravdnega postopka. Zato skrbnost dobrega gospodarstvenika od naslovnika zahteva preverbo listin, ki se nahajajo v sodni pošiljki. In če v sodni pošiljki ni listin, ki so na njej navedene, mora naslovnik ustrezno ukrepati in od sodišča zahtevati dostavo manjkajočih listin. Tega pa toženka ni storila. Predlog za izvajanje dokazov bi utegnil biti utemeljen kvečjemu k navedbam, da je toženka od sodišča poskusila pridobiti podatke o tem, zakaj ji niso bili dostavljeni vsi obrazci, ki so na kuverti citirani, pa je sodišče to njeno zahtevo zavrnilo. Česa takega pa toženka ni zatrjevala.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, saj glede na zaključeni postopek mediacije ni več razlogov za prekinitev postopka. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je mediator zaključil mediacijo, iz odgovora na pritožbo pa je razbrati, da tudi tožeča stranka več ne soglaša z nadaljevanjem postopka mediacije, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije ni več podlage.

Ker tožena stranka sama v pritožbi navaja, da je mediator zaključil mediacijo, iz odgovora na pritožbo pa je razbrati, da tudi tožeča stranka več ne soglaša z nadaljevanjem postopka mediacije, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije ni več podlage in je odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka pravilna.

Pogoj za prekinitev postopka in napotitev strank na postopek mediacije je soglasje stranke, da se opravi poskus alternativne rešitve spora.

Po ZARSS postopek ne more biti prekinjen dlje od treh mesecev.

Po določbi 15. člena ZARSS pogojno soglasje za mediacijo ni dopustno in tako ni pogojev za prekinitev postopka po 6. točki 205. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZARSS.

Po določbi 6. točke prvega odstavka 205. člena ZPP sodišče postopek prekine tudi v primeru, če tako določa drug zakon in navedeni Zakon je v obravnavanem primeru takšen “drug” zakon. Zakon ne vsebuje določbe o nadaljevanju prekinjenega postopka, na podlagi določbe drugega odstavka 15. člena Zakona, pa se po preteku treh mesecev, kot najdaljšega možna časa trajanja prekinitve postopka, postopek po zakonu nadaljuje. Ob pravilni uporabi te določbe Zakona in ob pravilni uporabi določbe tretjega odstavka 208. člena ZPP bi sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo postopek po prenehanju razloga za prekinitev, ki je v obravnavanem primeru potek časa treh mesecev.

Izdaja sklepa o nadaljevanju postopka je utemeljena, saj glede na neuspešno zaključeni postopek mediacije ni več razlogov za prekinitev postopka.

Sodišče prve stopnje je po tem, ko je bilo s strani mediatorke obveščeno o zaključku postopka mediacije, oziroma o tem, da se je mediacijsko srečanje zaključilo neuspešno, utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka, saj glede na zaključeni postopek mediacije ni več razlogov za prekinitev postopka.

Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) s sklepom prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu. Postopek je bil prekinjen za določen čas treh mesecev. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Sodišče prve stopnje je bilo obveščeno, da se je mediacijsko srečanje neuspešno zaključilo. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko z izdajo izpodbijanega sklepa nadaljevalo prekinjen postopek.

Če ni predloga strank, da naj se postopek zaradi poskusa alternativne rešitve spora prekine, sodišče postopka ne sme prekiniti. Soglasje h mediaciji, ki je bilo v obravnavanem primeru tudi sicer podano zgolj z namenom zavlačevanja postopka, ne zadošča.

Sodišče prve stopnje je s predhodnim sklepom prekinilo ta individualni delovni spor za določen čas treh mesecev zaradi izvedbe postopka mediacije. Ko je bilo nato sodišče prve stopnje obveščeno, da se je mediacijski postopek neuspešno zaključil, je s tem prenehal razlog za prekinitev postopka po samem zakonu in je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se postopek nadaljuje.

V skladu s 15. členom ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Gre za specialno procesno ureditev, po kateri razlog za nadaljevanje postopka nastopi po samem zakonu (ex lege).