VSL Sklep PRp 72/2024

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

1Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom storilcu skupni znesek neplačanih glob v višini 2.713,46 EUR, ki se niso mogle izterjati po pravilih upravne izvršbe, nadomestilo z zaporom v trajanju 28 dni.

2Zoper sklep se je pritožil storilec po zagovorniku, kot uvodoma navaja, iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Bistvo pritožbenih navedb je v tem, da se pred sodiščem prve stopnje vodi dvanajst istovrstnih postopkov za odreditev nadomestnega zapora, ki jih sodišče ni združilo v enotnega, temveč jih je obravnavalo ločeno in je v posameznem sklepu o nadomestnem zaporu zajelo globe, katerih seštevek ni presegal zneska 9.000,00 EUR, s čimer je povzročilo, da seštevek vseh izdanih sklepov bistveno presega zakonski maksimum iz prvega odstavka 20.a člena Zakona o prekrških (ZP-1), skladno s katerim se nadomestni zapor lahko določi na največ 90 dni zapora, zaradi česar je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Bistveno kršitev določb postopka pritožnik vidi tudi v tem, da je v izpodbijanem sklepu zajelo globe v znesku manj kot 300,00 EUR na posamezni plačilni nalog, s čimer je kršilo prvi odstavek 20.a člena ZP-1 in je to vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Kršitev materialnih določb zakona pa pritožnik vidi v tem, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 44. člena ZP-1 o zastaranju izvršitve sankcije, saj je izvršitev sankcije že absolutno zastarala za vse globe, ki so postale izvršljive med 17.5.2019 in 20.12.2019 in se njihovo izvrševanje ni začelo pred potekom zastaralnih rokov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno izmed kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

5V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje nadomestni zapor odredilo pod pogoji iz drugega odstavka 20.a člena ZP-1, ki določa, da če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300,00 EUR na posamični plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000,00 EUR, glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100,00 EUR globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 30 dni.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o nadomestnem zaporu izdalo po postopku iz 192.a člena ZP-1. Na podlagi prvega odstavka 192.a člena ZP-1 organ, ki je pristojen za izterjavo neplačane globe po pravilih upravne izvršbe, ko ugotovi, da obstajajo okoliščine za odreditev nadomestnega zapora iz prvega ali drugega odstavka 20.a člena tega zakona, o tem obvesti sodišče, na območju katerega ima storilec stalno, če nima stalnega, pa začasno bivališče. V obvestilu mora organ navesti (-) seznam neizterjanih glob, v katerem mora biti poleg zneska posamezne neplačane globe navedena opravilna številka odločbe ali plačilnega naloga, s katerim je bila globa izrečena, organ, ki je odločbo ali plačilni nalog izdal, in datum izvršljivosti; (-) podatke, ki izkazujejo, da upravna izvršba ni bila uspešna, in (-) druge podatke, s katerimi razpolaga, če ocenjuje, da so relevantni za odločanje sodišča (drugi odstavek 192.a člena ZP-1). Če sodišče po prejemu obvestila in podatkov ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka 20.a člena ZP-1, pošlje storilcu pisno obvestilo o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora, in ga pozove, da se v roku petih dni izjavi o vsebini obvestila. V tej izjavi storilec ne more uspešno uveljavljati ugovorov zoper pravnomočno sodbo, odločbo ali plačilni nalog, s katerim je bila izrečena globa, lahko pa predlaga nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist oziroma navede in pojasni dejstva in okoliščine, povezane z nezmožnostjo plačila globe ali nezmožnostjo prestajanja nadomestnega zapora. Za svoje navedbe mora storilec predložiti dokaze (četrti odstavek 192.a člena ZP-1). Če se storilec v zakonsko določenem roku ne izjavi ali če sodišče ugotovi, da v izjavi ni navedel dejstev in okoliščin, ki bi vplivale na odreditev nadomestnega zapora, ali zanje ni predložil dokazov, izda sodišče sklep o nadomestnem zaporu po določbah 192.c člena ZP-1 (sedmi odstavek 192.a člena ZP-1).

7Preizkus predmetne zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje postopalo pravilno in v skladu s predvidenim postopkom iz 192.a člena ZP-1. Po prejemu obvestila organa, ki je pristojen za izterjavo neplačane globe po pravilih upravne izvršbe (Finančna uprava RS - FURS), je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj in podlago neplačanih glob v skupnem znesku 2.713,46 EUR, ki se niso mogle izterjati, in je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 20.a člena ZP-1 za odreditev nadomestnega zapora.

8Nadomestni zapor ni institut za odpustitev oziroma omilitev globe, ampak je način izvršitve globe. Kadar FURS na podlagi prvega odstavka 192.a člena ZP-1 obvesti sodišče o pogojih za odreditev nadometnega zapora iz prvega ali drugega odstavka 20.a člena ZP-1, mora paziti, da v obvestilo zajame le tiste neplačane in neizterljive globe, katerih seštevek ne presega zneska 9.000,00 EUR, ki se po prvem odstavku 20.a člena ZP-1 izvrši z največ 90 dni zapora, oziroma zneska 3.000,00 EUR, ki se po drugem odstavku 20.a člena ZP-1 izvrši z največ 30 dni zapora, kar pa ne pomeni, da presežek neplačanih in neizvršljivih glob ne bi smel biti predmet naslednjega obvestila, saj presežek neplačanih glob lahko ostane v upravni izvršbi in se lahko zajame z naslednjim predlogom za odreditev nadomestnega zapora, če bo isti storilec ponovno izpolnil pogoje zanj (tako tudi L. Selinšek; Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 149). V danem primeru obvestilo in sklep zajemata le tiste neplačane in neizterljive globe, katerih seštevek ne presega zneska 3.000,00 EUR, ki se na podlagi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 lahko izvrši z največ 30 dni nadomestnega zapora, presežek neplačanih in neizterljivih glob pa ni predmet izpodbijanega sklepa in zato tudi ne tega pritožbenega postopka, v katerem pritožbeno sodišče postopa po določbah 192.č člena ZP-1, skladno s katerimi se pritožba zoper sklep o nadomestnem zaporu lahko vloži zaradi: (-) kršitve določb tega zakona o nadomestnem zaporu in odreditvi ukrepa, (-) zastaranja izvršitve sankcije, in (-) skupne višine globe, ki se nadomešča z zaporom, ali dolžine odrejenega nadomestnega zapora, pri čemer mora storilec predložiti dokaze, ki izkazujejo, da je v izpodbijanem sklepu zajet previsok znesek globe. Izpodbijani sklep, ki je predmet pritožbenega preizkusa, pa ni obremenjen z nobeno od navedenih kršitev.

9Neutemeljeno pritožba uveljavlja bistveno kršitev določb postopka z navedbami, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zajelo globe v znesku manj kot 300,00 EUR na posamični plačilni nalog, s čimer je kršilo prvi odstavek 20.a člena ZP-1, ki zahteva, da se v seštevek vštejejo le globe v višini najmanj 300,00 EUR na posamični plačilni nalog. V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da pri tej pritožbeni kritiki ne gre za bistveno kršitev postopka, kvečjemu bi lahko šlo za materialnopravno kršitev, ki pa ni podana, saj sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ni izdalo pod pogoji iz prvega odstavka 20.a člena ZP-1, temveč pod pogoji iz drugega odstavka 20.a člena ZP-1 in so ti pogoji za izdajo sklepa o nadomestnem zaporu bili izpolnjeni.

10Izvršitev sankcije pa tudi ni zastarala. Na podlagi določb 44. člena ZP-1 se izrečene sankcije za prekršek se ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (prvi odstavek); zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu sankcije ne morejo izvrševati (drugi odstavek); zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna (tretji odstavek); globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo, drugih sankcij pa ne po poteku štirih let od začetka njihovega izvrševanja (četrti odstavek). V obravnavanem primeru so v izpodbijanem sklepu sicer res zajeti plačilni nalogi, ki so postali pravnomočni v obdobju od 17.4.2019 do 21.11.2019, vendar pa je iz obvestila FURS razvidno, da se je izvrševanje začelo najkasneje s sklepom o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine št. DT 4933-25786/2020-4 z dne 19.8.2020 in št. DT 4933-84113/2020-3 z dne 19.8.2020. Navedeno pa pomeni, da se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka 44. člena ZP-1 in se v skladu s četrtim odstavkom 44. člena v zvezi s petim odstavkom 20.a člena ZP-1 lahko izvršuje do poteka zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.

11Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

12Ker je iz podatkov spisa razvidno, da izvršba zoper storilca ni bila uspešna in globe ni bilo mogoče izterjati, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 v zvezi s petim odstavkom 144. člena ZP-1 storilca oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek.