VSRS Sodba II Ips 86/2023

I. Revizija se zavrne.

II. Toženec mora tožnici v roku 15 dni plačati 559,98 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Tožnica je zahtevala ugotovitev skupnega premoženja na nepremičnini, parc. št. 000, k. o. ..., ter premičninah v stanovanjski hiši ter da sta deleža pravdnih strank na tem premoženju enaka. Med postopkom je tožnica, zaradi prodaje sporne nepremičnine, vložila podredni zahtevek za plačilo 32.500 EUR.

2Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank parc. št. 000, k. o. ..., ter vse premičnine, ki se nahajajo v stanovanjski hiši in zunaj, delež tožnice na njem je 15 %, toženca pa 85 % (I. točka izreka); v presežku (do zahtevanega tožničinega deleža 50 %) je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je toženec tožnici dolžan plačati 19.500 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), v presežku (do vtoževanih 32.500 EUR) pa je podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še o pravdnih stroških (V. točka izreka).

3Pritožbeno sodišče je delno ugodilo toženčevi pritožbi, sodbo sodišča prve stopnje je razveljavilo v I. točki izreka ter tožbo v tem obsegu zavrglo, v presežku pa pritožbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo v III. in V. točki izreka.

Okvir spora

4Za odločanje o reviziji je pomembno naslednje ugotovljeno dejansko stanje:

- med pravdnima strankama je obstajala zunajzakonska skupnost od leta 2002 do leta 2017;

- v letu 2002 sta se pravdni stranki skupno odločili za ustvaritev skupnega doma, in sicer za nakup parcele in gradnjo hiše na njej;

- vsaka po svojih zmožnostih sta sodelovali pri nastajanju in ohranjanju skupnega doma s porazdeljenimi finančnimi obveznostmi, gospodinjskimi opravili, vzgojo in varstvom mladoletnega otroka (ki se jima je rodil v letu 2004): toženec pretežno v denarju in s svojim posebnim premoženjem (nakup zemljišča in izgradnja hiše ter gradnjo samo, ker je gradbinec), tožnica pa z delom, ko je v času gradnje skrbela za prehrano delavcev ter ves čas sama skrbela za gospodinjstvo, za hrano, za otroka, prispevala pa tudi s finančnimi sredstvi k opremljanju hiše in urejanju okolice ter plačevanjem položnic, pri čemer sta bila toženec ves čas, tožnica pa pretežen čas trajanja zunajzakonske skupnosti zaposlena (tožnica ni bila zaposlena približno tri leta v času po rojstvu otroka od 2004 do 2007, nekaj mesecev pa v letu 2013);

- toženec je v soglasju s tožnico nepremičnino, vključno z vsemi premičninami na njej, prodal za kupnino 130.000 EUR.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

5S sklepom št. II DoR 251/2023 z dne 20. 9. 2023 je bila revizija dopuščena glede vprašanja: "Ali je sodišče pravilno uporabilo materialnopravna določila glede skupnega premoženja?".

Odločitev sodišč nižjih stopenj

6Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je nakup nepremičnine predstavljal skupni projekt pravdnih strank. Toženec je večinoma prispeval finančno, tožnica pa je pomagala glede na lastne zmožnosti. Sodišče je ocenilo delež tožnice k nastanku in ohranitvi skupnega premoženja v višini 15 %, toženca pa 85 %. Ker je toženec nepremičnino, s soglasjem tožnice, prodal, je sodišče delno ugodilo podrejenemu zahtevku na izplačilo vrednosti tožničinega deleža, in sicer v višini 15 % od vrednosti kupnine 130.000 EUR, tj. 19.500 EUR.

7Pritožbeno sodišče se je strinjalo, da gre za skupno premoženje, zato je, ob dejstvu, da je bila nepremičnina prodana, potrdilo odločitev o podrednem zahtevku.

Povzetek navedb strank v revizijskem postopku

8Revident trdi, da je dokazal, da je s svojim lastnim premoženjem kupil parcelo in financiral gradnjo stanovanjske hiše. Dvomi v pravilnost uporabe materialnega prava, saj sodišči nista ugotavljali deleža posebnega premoženja, ki ga ima v skupnem premoženju. Da je vložil celotno svoje premoženje, tožnica ni prerekala, celo nasprotno; sama je trdila, da za gradnjo hiše ni prispevala. Še vedno je prepričan, da je v celoti lastnik nepremičnine, v vsakem primeru pa je njegov delež bistveno višji. Sodišče bi moralo ugotoviti, kolikšen odstotek vrednosti nepremičnine, ki je bila prodana, predstavlja skupno premoženje bivših zunajzakonskih partnerjev, in kolikšen posebno premoženje toženca.

9Tožnica v odgovoru na revizijo navaja, da je sodišče pravilno upoštevalo toženčev finančni prispevek. Res je zatrjeval, da je v nakup in gradnjo nepremičnine vložil ves denar, a ni dokazal zneska. Zaradi vložka posebnega premoženja v skupno je to izgubilo svojo samostojnost, toženčev del na skupnem premoženju pa se je povečal. Sodišče je pravilno upoštevalo vložek obeh pravdnih strank.

Presoja utemeljenosti revizije

10Revizija ni utemeljena.

11Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik s prodajo svojega poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., prodajo stanovanja in poslovnega prostora v S. leta 2002, v celoti financiral nakup in gradnjo hiše, kar med strankama niti ni bilo sporno.¹ Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da je toženec kupil parcelo, na kateri je kasneje zrasla hiša, iz svojega posebnega premoženja, tj. premoženja, pridobljenega pred nastankom zunajzakonske skupnosti. Dopuščeno vprašanje obsega preizkus, ali sta sodišči nižjih stopenj ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da gre za skupno premoženje, tožnici priznali delež na njem in, ker je bila nepremičnina med postopkom prodana, tožencu naložili, da tožnici izplača njen delež v denarju.

12Stališče, da je prišlo do nastanka skupnega premoženja, ker je šlo za skupno odločitev pravdnih strank za izgradnjo skupnega doma, je zgrešeno.² S tem, ko je toženec z denarjem, ki je bilo njegovo posebno premoženje, kupil parcelo, je prišlo do menjave pravice - mesto denarnih sredstev v toženčevi premoženjski masi je prevzela lastninska pravica na nepremičnini.³ V takem primeru je treba dosledno uporabljati določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in v njem uzakonjeno načelo superficies solo cedit. To pomeni, da je nepremičnina vselej glavna stvar in da vsaka prirast pripade lastniku nepremičnine. Lastnik in vlagatelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina,⁴ sicer pa oseba, ki s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi (so)lastninske pravice, temveč lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bila obogatena (prvi odstavek 48. člena SPZ).

13Revident je k nakupu in izgradnji nepremičnine nesporno prispeval sam, zato pravilna uporaba materialnega prava vodi k zaključku, da ta ni predstavljala skupnega premoženja pravdnih strank, ampak toženčevo posebno premoženje. Vendar revident materialnopravno zmotno meni, da zaključek, da je bila nepremičnina njegovo posebno premoženje, nadalje terja pristop, po katerem bi morali nižji sodišči ugotavljati, kolikšen odstotek vrednosti nepremičnine, ki je bila prodana, predstavlja skupno premoženje bivših zunajzakonskih partnerjev, in kolikšen posebno premoženje toženca. Pravdni stranki sta v času trajanja zunajzakonske skupnosti v to nepremičnino vlagali (revident tožnici izrecno priznava, da je vlagala ne le z delom, skrbjo za otroka itd., ampak tudi finančno), kar pomeni, da sta (v pravnem smislu) vlagali v toženčevo premoženje ter (je) skupno premoženje tvori(la) terjatev skupnega premoženja do toženčevega posebnega premoženja. Poleg te terjatve (so) skupno premoženje sestavlja(le) še sklop premičnin (vsa oprema in pohištvo v hiši, dva kamina, ventilacijska peč itd.). Ker je bilo celotno premoženje med postopkom soglasno odsvojeno, tožnici pripada denarna vrednost deleža na skupnem premoženju, zato sta sodišči tožničin zahtevek pravilno presojali v okviru podrednega denarnega zahtevka.

14Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP), pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi po uradni dolžnosti. Revidentova materialnopravna izpeljava, kot rečeno, ni pravilna, druge materialnopravne graje izpodbijane sodbe pa revident ne zmore. Materialnopravni preizkus pravilnosti izračuna tožničinega deleža na skupnem premoženju, kot sta ga napravili sodišči prve in druge stopnje, zato ni mogoč.

Odločitev o reviziji

15Revizija ni utemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških

16Odločitev o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP (II. točka izreka). Revizijsko sodišče je tožnici za odgovor priznalo povrnitev 549 EUR stroškov za sestavo odgovora na revizijo (750 točk x 0,6 EUR + 22 % DDV) ter 10,98 EUR po členu 11/3 Odvetniške tarife.

Sestava senata in glasovanje

17Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Glej 26. točko prvostopenjske odločbe, na katero se sklicuje tudi pritožbeno sodišče in z njo soglaša.
² V zvezi s tem primerjaj sklep VS RS II Ips 40/2022 z dne 5. 10. 2022, v katerem je Vrhovno sodišče (ob podobnih dejanskih okoliščinah) presodilo, da nakupa parcele ni mogoče šteti za del enotnega projekta nakupa zemljišča in gradnje. Ob tem je zavzelo materialnopravno stališče, da vlaganje zunajzakonskega partnerja v nepremičnino, ki je bila kupljena z denarnimi sredstvi drugega zunajzakonskega partnerja, bi lahko imelo stvarnopravne posledice le v primeru dogovora, da na nepremičnini nastane solastnina (skupna lastnina).
³ Primerjaj V. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex, Ljubljana 2002, str. 383.
⁴ V takem primeru lahko graditelj na podlagi dogovora zahteva od lastnika nepremičnine izdajo listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo (drugi odstavek 48. člena SPZ).