VSL Sklep Cst 323/2023

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Upnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o preizkusu terjatev (I.) o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 15.9.2023 (PD 621), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, in (II.) zavrglo ugovor upnika A. d.o.o. z dne 30.7.2021 o prerekanju terjatev in ločitvenih pravic drugih upnikov.

2Zoper navedeni sklep se je upnik A. d.o.o. pravočasno pritožil. Navaja, da je sklep napačen in neobrazložen, predvsem glede odločitve o položaju povezane osebe, prav tako pa sodišče tudi ni upoštevalo številnih navedb in dokazov pritožnika, predvsem njegove procesne legitimacije. Pri tem se sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter na kršitve 2., 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije ter 6. člena EKČP.

3Slovenski državni holding d.d. Ljubljana (kot naslednik DUTB d.d. Ljubljana, ki je predlagatelj te upniške prisilne poravnave) je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Prav tako je na pritožbo odgovoril dolžnik.

4Pritožba je utemeljena.

5S pritožbenim stališčem, da pritožnik nima položaja z dolžnikom povezane družbe, se ni mogoče strinjati, saj iz določb ZGD-1 izhaja ravno nasprotno. Za povezane družbe se med drugim štejejo tudi pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako, da ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskih deležem (527. člena ZGD-1)). Če večina deležev samostojne družbe pripada drugi družbi ali če drugi družbi pripada večina glasovalnih pravic (večinski delež), se ta družba šteje za družbo v večinski lasti, druga družba pa je družba z večinskim deležem (prvi odstavek 528. člena ZGD-1). Glede na zakonske določbe na to ne vpliva možnost vplivanja na poslovodenje družbe.

6Ima pa pritožba prav, ko navaja, da ima pritožnik v obravnavani zadevi položaj upnika, kar mu daje tudi pravico prerekanja terjatev (57. člen ZFPPIPP). Iz oklica o začetku postopka prisilne poravnave je tudi razvidno, da so bili k prijavi terjatev pozvani vsi upniki dolžnika, ne le upniki finančnih terjatev, kar še dodatno kaže na to, da ima pritožnik, ki je terjatev sicer pridobil od družbe B. d.o.o., v obravnavani zadevi položaj upnika.

7V skladu s 63. členom ZFPPIPP ima vsak upnik, ki ima za to procesno legitimacijo, določeno v 57. členu ZFPPIPP, pravico vložiti ugovor o prerekanju terjatev. Pri tem ni pomembno, ali ima sicer v postopku prisilne poravnave tudi glasovalno pravico. To pa nadalje pomeni, da odločitev sodišča, ki je pritožniku odreklo procesno legitimacijo za vložitev ugovora o prerekanju terjatev, ni pravilna.

8Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo treba upoštevati tudi pritožnikov ugovor o prerekanju terjatev, temu prilagoditi končni seznam preizkušenih terjatev (kar hkrati ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje moralo preizkušati tudi navadne terjatve upnikov, ki sicer v obravnavani upniški prisilni poravnavi nimajo glasovalne pravice, glasovanje pa je tudi glavni in v bistvu edini namen preizkusa terjatev), odločiti pa tudi o verjetnosti prerekanih terjatev, saj to vpliva na glasovalne pravice upnikov, ki imajo pravico glasovati o predlogu prisilne poravnave (201. člen ZFPPIPP). Tega višje sodišče zaradi zagotovitve pravice do pritožbe ne more storiti samo.

9V skladu s 129. členom ZFPPIPP vsak upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.