VSL Sklep I Cp 1716/2022

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

a) v IV. točki izreka razveljavi;

b) v II. točki izreka pa spremeni tako, da se na pravdo glede nepremičnin (iz prve, druge, tretje in četrte alineje) napoti dediča A. A., glede denarnih sredstev in premičnin (iz pete, šeste, sedme in osme alineje) pa se sklep razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Dedinja B. B. krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek, nakar je dedinji C. C. in B. B. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da premoženje, ki ga predstavljajo nepremičnine v k. o. ... (parcela 1113), k. o. ... (parcele 766, 767/1, 746, 736 in 735), k. o. ... (parceli 988 in 924) in v k. o. ... (parcela 560), ter denarna sredstva na računu pri Banki, d. d., osebni avtomobil ..., denarna sredstva na transakcijskem računu pri Hranilnici, d. d., in kmetijsko vozilo - traktor znamke ..., v nadpolovičnem deležu sodi v zapuščino po pokojnem D. D. in v tem delu ne predstavlja premoženja pokojne E. D. iz naslova skupnega premoženja. Tudi dediča A. A. in F. A. je napotilo na pravdo zaradi prikrajšanja nujnega deleža po pokojnem D. D. z zahtevkom za zmanjšanje njegovih oporočnih razpolaganj. Dediče C. C., B. B. in G. D. pa je napotilo na pravdo zaradi prikrajšanja nujnega deleža po pokojni E. D. z zahtevkom za zmanjšanje njenih oporočnih razpolaganj in vrnitev daril. Dedičem je določilo 30-dnevni rok za vložitev tožbe in jih opozorilo, da se bo v nasprotnem primeru zapuščinski postopek nadaljeval ter zaključil ne glede na njihove zahtevke.

2Zoper sklep sta se pritožili dedinji C. C. in B. B., ki obe uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge.

Dedinja C. C. predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in na pravdo glede premoženja, navedenega v sklepu, napoti dediča A. A., odločitev o napotitvi zaradi prikrajšanja nujnega deleža po pokojni E. D. pa razveljavi. Navaja, da so vse sporne nepremičnine v zemljiški knjigi vpisane na pokojnega D. D. Dedič A. A. trdi, da gre za skupno premoženje obeh zapustnikov, ki sta ga pridobila v času trajanja njune zakonske zveze. Če torej trdi, da je dejansko stanje drugačno od tistega, ki je razvidno iz zemljiške knjige, mora pravdo začeti on. Tudi sicer so njegove trditve manj verjetne. Tri parcele (735, 736 in 746) niso bile pridobljene s pogodbo o preužitku ali izročilno pogodbo, ampak s sklepom o dedovanju, torej neodplačno. Enako velja za parceli 766 in 767/1, ki sta bili pridobljeni na podlagi odločbe OBLO ... z dne 25. 9. 1959 in ne z delom v času zakonske zveze. Glede premičnin pa sklep sploh nima nobenih razlogov. Odločitev o napotitvi na pravdo zaradi prikrajšanja nujnega deleža po pokojni E. D. je preuranjena, saj še ni jasno, kaj sodi v zapuščino. Prej ni mogoče ugotoviti, ali je ostalo dovolj premoženja, da se razdeli med zakonite dediče in ali bodo nujni dediči prikrajšani.

Dedinja B. B. predlaga smiselno enako spremembo izpodbijanega sklepa kot dedinja C. C., podrejeno pa še razveljavitev sklepa o njeni napotitvi na pravdo in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbija tudi odločitev o napotitvi na pravdo zaradi prikrajšanja nujnega deleža po pokojni E. D., vendar brez opredeljenega pritožbenega predloga. Navaja, da sklep brez ustrezne obrazložitve odstopa od ustaljene sodne prakse, po kateri je manj verjetna pravica tistega, ki nasprotuje zemljiškoknjižnemu stanju. Sklepa zato ni mogoče preizkusiti. Poudarja še, da se zahtevek na zmanjšanje oporočnih razpolaganj primarno rešuje v zapuščinskem postopku, če ni sporna dejanska podlaga zahtevka.

3Odgovora na pritožbi ni bilo.

4Pritožbi sta utemeljeni.

5V zapuščinskem postopku po zapustnikih, ki sta bila zakonca, je prišlo do spora med njunimi dediči o tem, ali je bilo premoženje, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko v korist zapustnice, v celoti njegova last, kot izhaja iz zemljiške knjige, ali pa gre za skupno premoženje zapustnikov, ki sta ga pridobila v času trajanja njune zakonske zveze, zaradi česar bi smel zapustnik oporočno razpolagati samo s svojim deležem na tem premoženju. Po navedenem gre za spor o obsegu zapuščine. V takem primeru mora zapuščinsko sodišče po 1. točki 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) obvezno prekiniti zapuščinsko obravnavo in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD).

6Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno na pravdo napotilo pritožnici namesto dediča A. A., ki je v postopku uveljavljal, da v zapuščino po pokojnem D. D. ne sodi 1/2 premoženja, s katerim je oporočno razpolagal, ker naj bi toliko znašal solastninski delež pokojne E. D. Po ustaljeni sodni praksi se v tovrstnih primerih, ko je samo eden od zakoncev vpisan v zemljiško knjigo, dejstva o obstoju skupnega premoženja, njegovem obsegu in deležih na njem pa so sporna, za manj verjetno šteje pravica tistega, ki zemljiškoknjižnemu stanju nasprotuje. Pritožnici torej drugačnemu stališču sodišča prve stopnje utemeljeno nasprotujeta. Sodišče druge stopnje je zato njuni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu II. točke izreka ustrezno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD.

7Napotitve na pravdo glede denarnih sredstev zapustnika in premičnin (osebnega avtomobila in traktorja), pa sodišče prve stopnje sploh ni obrazložilo, zato je ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani sklep je v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena pomanjkljivost terja obvezno razveljavitev sklepa v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP), ki bo moralo nov sklep o napotitvi na pravdo glede zapustnikovega premičnega premoženja in denarnih sredstev skrbneje obrazložiti.

8Pritožnici nadalje utemeljeno nasprotujeta tudi svoji napotitvi na pravdo zaradi prikrajšanja nujnega deleža po pokojni E. D. z zahtevo za zmanjšanje njenih oporočnih razpolaganj in vrnitev daril. Ta odločitev sodišča prve stopnje je namreč očitno preuranjena. Med dediči je sicer spor tudi o dejstvih, od katerih je odvisna ugotovitev razpoložljivega dela zapuščine pokojne E. D., vendar bo šele po ugotovitvi te vrednosti mogoče presoditi, ali in v kakšnem obsegu je bil prikrajšan nujni delež. Napotitev dedinj na pravdo zaradi zmanjšanja oporočnih razpolaganj zapustnice in vrnitve daril bo tako aktualna šele potem, ko bo jasno, kaj sploh sodi v zapuščino po pokojni E. D. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tudi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v IV. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

9Dedinja B. B. ni upravičena do povračila priglašenih pritožbenih stroškov, čeprav je s pritožbo uspela. V zapuščinskem postopku namreč vsaka stranka sama trpi svoje stroške (prvi odstavek 174. člena ZD).