VSC Sklep II Cp 10/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se A. A., roj. ..., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice Vojnik za dobo do treh mesecev, šteto od 22. 12. 2023 dalje.

2Zoper sklep se nasprotni udeleženec (zadržana oseba) pravočasno pritožuje. V pritožbi, naslovljeni kot „prošnja za zmanjšanje kazni sklepa PR 191/2023“ navaja, da vljudno prosi za zmanjšanje kazni, ker se mora čim prej ponovno posvetiti delu. Želi si ponovno postati podjetnik. Navaja, da mu je žal za storjena dejanja in predlaga, naj se njegovi prošnji ugodi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS - URS), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen URS). Tak poseg pa je v določenih primerih nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škode) bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je zato dopustno le pod zakonsko določenimi pogoji.

5Upoštevaje določbo 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in presojalo kumulativno izpolnjenost zakonskih pogojev, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr in so: (-) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (-) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (-) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Po izvedenem dokaznem postopku je pravilno zaključilo, da so izpolnjeni potrebni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za zadržanje nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez njegove privolitve.

6Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvida in mnenja v postopku določenega sodnega izvedenca psihiatra ob ugotovitvah, da je pri zadržanem podana diagnoza bipolarne motnje s psihotičnimi simptomi, ki je huda duševna motnja, pri kateri je hudo motena in na trenutke povsem odsotna presoja realnosti in zmožnost obvladovanja svojih dejanj, da gre pri njem poleg tega še za odvisnost od alkohola ter da so izražene tudi specifične osebnostne poteze v smislu osebnostne motenosti, kar še dodatno prispeva k njegovim težavam, prepričljivo ugotovilo obstoj pogoja iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.¹ Nadalje je v razlogih sklepa dokazno podprto (na podlagi pregleda spisovne dokumentacije, izpovedi zadržanega in najbližje osebe ter izvida in mnenja izvedenca) obrazložilo tudi izpolnjenost pogoja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr (v povezavi s pogojem iz druge alineje), ko je ugotovilo in zaključilo, da je zadržani v posledici bolezni – ugotovljene duševne motnje, ogrožal svoje življenje in življenje drugih in tudi hudo ogroža svoje zdravje.² Obrazloženo in podprto s strokovnim mnenjem izvedenca je zaključilo tudi, da ogrožanja ni mogoče preprečiti z milejšimi oblikami pomoči oziroma zdravljenja, s čimer je izpolnjen tudi zakonski pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.³

7Pritožnik dejanskim ugotovitvam, na katerih temelji materialnopravni zaključek o izpolnjenosti zakonskih pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, v ničemer ne nasprotuje in v pritožbi tudi navaja, da storjena dejanja (ki jih sicer določno ne opredeli) obžaluje. Smiselno se zavzema le za skrajšanje časa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom, kar utemeljuje z navedbami, da se mora ponovno posvetiti delu in da si želi ponovno postati podjetnik. Temu pa ob ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče slediti.

8Sodišče prve stopnje je namreč tudi čas zadržanja (do treh mesecev, šteto od 22. 12. 2023) v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice utemeljeno oprlo na strokovno mnenje in obrazloženo prognozo izvedenca psihiatra⁴, na podlagi katere je zaključilo, da je to primeren čas, ko bo zadržani lahko dosegel kritičnost in uvid v svojo bolezen in nujnost jemanja predpisane terapije. V sklepu določen čas zadržanja tudi ne presega časa, ki ga kot dopustnega predpisuje prvi odstavek 48. člena ZDZdr (v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr). Ob pritožbenih navedbah je posebej izpostaviti tudi možnost iz 71. člena ZDZdr, na kar je opozorilo že sodišče prve stopnje, da se zadržanega lahko odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom še pred potekom roka po sklepu sodišča, če se njegovo zdravstveno stanje že prej toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v tem oddelku.

9Ob obrazloženem se pritožba pokaže za neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. Postopkovnih kršitev pritožba ne očita, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, oboje v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

¹ Glej 8. in 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
² Glej 15. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
³ Glej 16. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁴ Glej 17. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.