VSK Sklep CDn 155/2021

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim pri uvodoma navedeni nepremičnini ni bil dovoljen vpis lastninske pravice v korist predlagatelja.

2Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Zanj ni sporno: - da je pri predmetni nepremičnini zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr.št. X K 62515/2018 z dne 24.1.2020, in sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. I Kpd 62515/2018 z dne 22.1.2021; - da je na nepremičnini vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve z oznako ID [...], ki učinkuje od 24.1.2020, - da je bil zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice vložen 2.3.2021; - da je bil Dogovor o vplačilu stvarnega vložka s prenosom nepremičnin (v nadaljevanju Dogovor o vplačilu stvarnega vložka) sklenjen dne 17.1.2020 in istega dne podpisana listina o prevzemu vložka.

Razlogovanje zemljiškoknjižnega sodišča, da je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, vpisane pri uvodoma navedeni nepremičniniz učinkom 24.1.2020, ovira za vpis lastninske pravice na predlagatelja, ker je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka s prenosom nepremičnin overjen šele 17.2.2021, je napačno. Nasprotni udeleženec in predlagatelj sta navedeni dogovor sklenila dne 17.1.2020. Dotedanji edini družbenik predlagatelja je namreč tega dne sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom in o spremembi akta o ustanovitvi družbe. Vplačnik in prevzemnik osnovnega vložka je bil nasprotni udeleženec, ki je v obliki notarskega zapisa podpisal listino o prevzemu vložka z jasno definirano vsebino stvarnega vložka, ki je zajemal tudi predmetno nepremičnino. Predlagatelj se sklicuje na 517., 518. in 475. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Ker je povečanje osnovnega kapitala korporacijsko pravno dejanje, je bil prenos opravljen z izročitvijo sporne nepremičnine kot stvarnega vložka in do prenosa lastninske pravice ne pride šele z vpisom prenosa v zemljiško knjigo. Da je bil prenos lastninske pravice opravljen, priča dejstvo, da je notar predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala vložil 17.1.2020 in je sodni register vpisal spremembo z vstopom nasprotnega udeleženca kot novega družbenika s 17.1.2020. Pritožnik se sklicuje še na odločbo VSRS II Ips 495/98, iz katere izhaja, da družba z omejeno odgovornostjo postane lastnica predmetov kot stvarnih vložkov že z njihovo izročitvijo. Pravilna uporaba 517. in 475. člena ZGD-1 vodi k sklepu, da je predlagatelj postal lastnik predmetne nepremičnine že dne 17.1.2020 in ne šele z overitvijo podpisa direktorice na zemljiškoknjižnem dovolilu, vsebovanem v Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka. To pa pomeni, da je bil prenos lastninske pravice opravljen še preden je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve dne 24.1.2020 pričela učinkovati. Zaznamba se zato ne nanaša na lastnika in posledično ne predstavlja ovire za dovolitev vknjižbe pravice, ki učinkuje pred trenutkom zaznambe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Predlagatelj je v tej zadevi zahteval, da se pri uvodoma navedeni nepremičnini vpiše lastninska pravica v njegovo korist na podlagi Dogovora o vplačilu stvarnega vložka z dne 17.1.2020¹. Za predlagatelja ni sporno, da je bila pri predmetni nepremičnini zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve z učinkom 24.1.2020. Sodišče je ugotovilo, da je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka z dne 17.1.2020 overjen šele 17.2.2021, torej po datumu od katerega učinkuje prepoved odtujitve in obremenitve, zato vpisa ni dovolilo.

5Učinke zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve določa 99. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Tako je po 1. točki prvega odstavka 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, če se nanaša na lastnika, ovira za dovolitev vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba, in sicer vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz 1. oz. 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku.

6Predlagateljevo stališče, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je pri predmetni nepremičnini vpisana z učinkom od 24.1.2020, ni ovira za vpis lastninske pravice nanj, temelji na zmotnem materialnopravnem stališču, da je lastnik nepremičnine postal 17.1.2017, ko je z nasprotnim udeležencem sklenil Dogovor o vplačilu stvarnega vložka in je nasprotni udeleženec prevzel osnovni vložek v družbi.

7ZGD – 1 v 517. členu med drugim določa, da se lahko povečanje osnovnega kapitala v družbi z omejeno odgovornostjo lahko opravi kot povečanje osnovnega kapitala z vložki, v 518. členu pa v primeru povečanja osnovnega kapitala z izročitvijo enega ali več stvarnih vložkov napotuje na smiselno uporabo določb o stvarnih vložkih pri ustanovitvi družbe. ZGD-1 v šestem odstavku 475. člena izrecno določa, da morajo biti osnovni vložki družbi izročeni tako, da poslovodja z njimi prosto razpolaga. Pri izročitvi nepremičnin kot stvarnega vložka pa je potrebno upoštevati še 49. člen SPZ, ki določa da se za pridobitev lastninske na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo, vpis pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo². Takšno možnost pa daje šele zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis overjen. Šele tedaj je mogoče šteti, da je stvarni vložek izročen družbi v prosto razpolaganje³. Ker je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, overjen 17.2.2021, torej po datumu od katerega učinkuje prepoved odtujitve in obremenitve (24.1.2020), je evidentno, da glede na vpisano prepoved tedaj nepremičnina ni mogla biti izročena predlagatelju v prosto razpolaganje. Prvostopenjsko sodišče je zato na podlagi 99. člena ZZK-1 utemeljeno štelo, da je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za vpis lastninske pravice na predlagatelja in je nerelevantno, da je registrsko sodišče vpisalo povečanje osnovnega kapitala in vstop novega družbenika z dnem 17.1.2020.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ Predmet stvarnega vložka je bilo več nepremičnin, razen na predmetni je bil vpis lastninske pravice na predlagatelja dovoljen.
² Pritožba se neutemeljeno sklicuje na sodbo VS RS II Ips 495/98, ki ne obravnava izročitve nepremičnin kot stvarnega vložka, temveč izročitev orodja, strojev in materiala.
³ Glej npr. VSL sklep IV Cpg 13/97.