VSC Sklep III Cpg 103/2023

I. Pritožbi tožnika se ugodi in se spremeni I. točka izreka tako, da se glasi:

″Dopusti se sprememba tožbe z dne 8. 8. 2023.‶

II. Pritožbi stranskega intervenienta se ugodi in se spremeni II. točka izreka tako, da se glasi:

″Dopusti se stranska intervencija A. GmbH na strani tožnika.‶

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni dovolilo spremembe tožbe z dne 8. 8. 2023 (I. točka izreka). Ni dopustilo stranske intervencije družbe A. GmbH (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožnik v vlogi z dne 8. 8. 2023 navajal, da je bila terjatev, ki je predmet postopka, odstopljena družbi A. GmbH. Pri razsoji naj bi upoštevalo, da je družba končni upravičenec do zneska iz naslova terjatev med tožnikom in toženo stranko. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2023 nasprotovala spremembi tožbe. Ne gre za situacijo, da bi bila sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerij med strankama. Gre za spremembo tožbe, ki temelji na drugačnih dejanskih in pravnih izhodiščih. Tožnik ni podal trditvene in pravne podlage za spremenjeni tožbeni zahtevek. Trditvena in pravna podlaga (z ozirom na že obravnavano podlago, ki se nanaša na že uveljavljani odškodninski dajatveni zahtevek, ki je bil predmet spremembe tožbe, dovoljene s sklepom z dne 16. 4. 2021) nista enaki oziroma glede na odsotno trditveno in dokazno podlago za spremenjeni tožbeni zahtevek ne moreta biti enaki. Tožbeni zahtevek po predlagani spremembi tožbe ne izvira iz iste dejanske in pravne podlage. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2023 nasprotovala priglašeni stranski intervenciji. Družba A. Gmbh je ob priglasitvi stranske intervencije podala vstopno izjavo, da se pridružuje postopku na strani tožnika in obrazložila pravni interes za vstop v pravdo. Kot dokaz je predložila pogodbo o odstopu terjatev (cesijo) z dne 11. 7. 2023. Iz pogodbe o odstopu terjatev (cesije) z dne 11. 7. 2023 med tožnikom kot odstopnikom in družbo kot prevzemnikom izhaja, da je predmet med drugim terjatev iz postopka Okrožnega sodišča v Celju I Pg 363/2018 zaradi plačila 1,009.136,31 EUR s pripadki, ki jo ima tožnik do svojega dolžnika – tožene stranke. Nadalje izhaja, da je v zvezi s sklenjeno pogodbo o odstopu terjatev (cesijo) z dne 11. 7. 2023 odprt pravdni postopek I Pg 363/2018 zaradi plačila 1,009.136,31 EUR s pripadki. Iz sklenjene pogodbe izhaja vsebina, ki ni skladna z vsebino postopka v zadevi, vprašljiva je tudi vsebina cedirane terjatve oziroma njen pravni temelj. Tožnik je v pogodbi o odstopu terjatev (cesiji) z dne 11. 7. 2023 neupravičeno prikazoval, da se postopek že vodi zaradi plačila 1,009.136,31 EUR s pripadki in da ima takšno terjatev. Tožnik je na družbo s cesijo prenašal bodočo in negotovo terjatev, ki ni vtoževana v predmetnem postopku, s tem pa je ravnal v nasprotju z načelom nemo plus iuris, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Z verjetnostjo je ugotoviti, da je imel sklenjeni pravni posel napake. Da je družba privolila v sklenitev pravnega posla (v smislu skrbnosti dobrega gospodarstvenika in da bi se morala pozanimati o predmetu pogodbe in stanju postopka vsaj glede procesnih pravic in obveznosti) kaže na to, da družba nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku, ampak zasleduje zgolj ekonomski interes.

2Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožnik, zoper II. točko izreka pa stranski intervenient, oba po isti pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP.

O pritožbi tožnika:

3Tožnik navaja, da skladno s sodno prakso (sklep VSL I Cpg 445/2019) sicer res ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka odstopu terjatve. Vendar to ne pomeni, da tega ne sme storiti. To je storil iz previdnosti, saj je končni upravičenec do denarnega zneska intervenient in ne več tožnik. Ni predlagal spremembe tožbe na podlagi drugega odstavka 190. člena ZPP, saj je jasno, da bi tožena stranka nasprotovala predlogu in je ta brezpredmeten, saj se lahko pravda kljub odstopu terjatve dokonča med istima strankama. Tožnik je prilagodil tožbenim zahtevek materialnopravnemu razmerju, na podlagi česar ostaneta stranki nespremenjeni. Spremeni se zgolj okoliščina komu bo tožena stranka dolžna izpolniti obveznost. Ne gre za spremembo tožbenega zahtevka, pač pa za prilagoditev in sicer spremembo načina izpolnitve obveznosti. Toženčevo soglasje za takšno prilagoditev tožbenega zahtevka ni potrebno, saj je bila ta podana glede na naknadno (po vložitvi tožbe) spremenjene okoliščine, ko je prišlo do odstopa terjatve (sodba VSL I Cp 2201/2015). Ker se tožnik ni opredelil do zahtevka nad 1,009.136,31 EUR do 1,181.079,50 EUR je logično, da v tem delu ne spreminja oziroma prilagaja tožbenega zahtevka. Zato naj sodišče šteje, da v delu 171.943,19 EUR vztraja pri že postavljenem zahtevku.

4Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev sklepa.

5Pritožba je utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v vlogi z dne 8. 8. 2023 navajal, da je bila terjatev, ki je predmet postopka, odstopljena družbi A. GmbH in da naj sodišče pri razsoji upošteva, da je družba končni upravičenec do zneska iz naslova terjatve med tožnikom in toženo stranko (2. točka obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno. Predlagana sprememba tožbenega zahtevka v vlogi tožnika z dne 8. 8. 2023 se glasi, da je dolžna tožena stranka plačati družbi A. GmbH 1,009.136,31 EUR¹ z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe (listna št. 331 spisa).

7Tožnik utemeljeno navaja, da ni predlagal spremembe tožbe po drugem odstavku 190. člena ZPP, saj je tožena stranka temu nasprotovala. Prav tako ni predlagal spremembe tožbe, kot je urejena v drugem odstavku 184. člena ZPP in za katero bi sodišče prve stopnje presojalo smotrnost dovolitve po prvem odstavku 185. člena ZPP, kot sicer je presojalo (3. točka obrazložitve sklepa). Zato je tudi imelo težave pri primerjanju dejanskih izhodišč in trditvene podlage med prvotnim in spremenjenim zahtevkom ter pri presoji ali je že zbrano procesno gradivo mogoče uporabiti za sojenje po spremenjenem zahtevku (3. točka obrazložitve sklepa). Dejanska izhodišča in trditvena podlaga spremenjenega zahtevka v tej fazi niso drugačna, tudi procesno gradivo zaenkrat ostaja isto. Tožnik utemeljeno navaja, da se spremeni zgolj okoliščina komu bo tožena stranka dolžna izpolniti (pretežni del) obveznosti. Cesija pomeni samo personalno, ne pa tudi vsebinske spremembe terjatve. Toženec je še vedno dolžan plačati isti zahtevek, ki se s spremembo tega komu naj plača terjatev zanj, ni v ničemer spremenil, saj se ni povečal niti ni zaradi tega to kakšen drug zahtevek.² Tožnik še utemeljeno navaja, da je zaradi cesije (pretežnega dela) vtoževane terjatve prilagodil tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti je zahteval v korist novega pridobitelja namesto v svojo korist, kot je vtoževal prvotno. Gre za objektivno spremembo tožbe. Stranke se niso spremenile. Toženčevo soglasje ni potrebno, ker se opira na okoliščine (cesija terjatve med pravdo), ki so nastale po vložitvi tožbe.³

8Zakonska podlaga za dovolitev takšne spremembe tožbe je 186. člen ZPP. Ta določa, da privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena tega zakona.

9Tožnik v pritožbi pojasnjuje, da se ni opredelil do zahtevka nad 1,009.136,31 EUR do vtoževanih 1,181.079,50 EUR in da v razliki 171.943,19 EUR ni spreminjal tožbenega zahtevka oziroma ga prilagajal. Torej je glede razlike v zneskih vztrajal pri podanem tožbenem zahtevku, ki naj mu ga v primeru utemeljenosti plača tožena stranka. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in spremenilo izpodbijano I. točko izreka tako, da je dovolilo predlagano spremembo tožbe (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

O pritožbi stranskega intervenienta:

10Stranski intervenient navaja, da je njegov pravni interes v tem, da tožnik uspe, čemur lahko pripomore oziroma si prizadeva pomagati. Kolikor bi tožnik uspel, bi bil intervenient v odnosu upniško – dolžniškega razmerja s toženo stranko in lahko od nje zahteva plačilo zneska. Pogodba nima napak. Samo dejstvo, da je intervenient veljavno prevzel terjatev, ki je predmet tega postopka, utemeljuje njegov pravni interes, ker ima pravico nastopati v postopku in braniti svoje interese. Lahko podaja navedbe in dokazne predloge ter s tem vpliva na uspeh postopka, prav tako lahko vloži pravno sredstvo, kolikor ima možnost sodelovanja v postopku.

11Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja enako kot v odgovoru na pritožbo tožnika.

12Pritožba je utemeljena.

13Intervenient utemeljeno navaja, da mu je tožnik prenesel del vtoževane terjatve in da to (samo po sebi) ne bi smelo biti problematično. Namreč "v več je zajeto tudi manj". Ni dileme o skladnosti terjatve z vsebino postopka, saj se stranki v cesijski pogodbi sklicujeta na opravilno številko tega gospodarskega spora, v katerem se presoja utemeljenost terjatve. Ta je sporna za toženo stranko, kar pa ne pomeni, da je tožnik ne bi mogel v pretežnem delu cedirati stranskemu intervenientu. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno štelo, da tožnik nima terjatve (v manjšem znesku od vtoževanega), da jo je neupravičeno prikazoval v pogodbi in prenašal v nasprotju z načelom nemo plus iuris ter da ima verjetno sklenjeni pravni posel napake (7. točka obrazložitve sklepa).

14Po dovoljeni spremembi tožbe je upravičenec do pretežnega dela zneska stranski intervenient. V pritožbi utemeljeno navaja, da nima zgolj ekonomskega interesa, pač pa tudi pravnega, da kolikor bo uspel, bi bil upnik v razmerju do tožene stranke in bi od nje zahteval plačilo. Zavzema se za to, da bi neposredno uveljavljal svojo pravico od tožene stranke in bi bil nosilec terjatve po izvršilnem naslovu. Zato prej omenjena cesijska pogodba izkazuje pravni interes za vstop stranskega intervenienta v pravdo.⁴

15Prvi odstavek 199. člena ZPP določa, da kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki.

16Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi stranskega intervenienta in spremenilo izpodbijano II. točko izreka tako, da je dovolilo predlagano stransko intervencijo (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP).

O stroških tega pritožbenega postopka:

17Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (tretji odstavek 165. člena ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Od sicer vtoževanega višjega zneska 1,181.079,50 EUR.
² Sodba VSK I Cp 624/2023.
³ Sodbi VSL I Cp 2201/2015, VSL II Cp 2842/2015, sklepi VSL I Cp 2831/2014, VSL I Cpg 1316/2011, VSK I Cp 441/2004, VSL II Cp 575/2016.
⁴ Sodba in sklep VSL I Cp 1419/2019, sklep VSL Cpg 659/93, sklep Ustavnega sodišča Up-512/04-14.