VSL Sklep II Cp 1424/2023

I. Pritožbi proti sklepu II P 1167/2016 z dne 7. 4. 2023 se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožba proti sklepu II P 1167/2016 z dne 15. 5. 2023 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 4. 2023 zavrglo pritožbi A. A. (v nadaljevanju: tožena stranka). Proti temu sklepu je tožena stranka vložila najprej predlog za postavitev v prejšnje stanje in pritožbo. Predlog za postavitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje pravnomočno zavrnilo (list. št. 969), tako, da ostane za reševanje pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje odločilo tudi o ugovoru tožene stranke proti plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 4. 2023.

2Tožena stranka v pritožbi proti sklepu o zavrženju pritožbe uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Uveljavlja relativno bistveno kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 333., 335., 336. in 443. členom ZPP. Uveljavlja 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev ustavne pravice do pritožbe in dostopa do sodišča. Odvetniška pisarna je vložila pravočasno pritožbo proti sodbi. Pritožba ima 16 strani in 29 strani prilog. V prilogah je pismo predsedniku Okrožnega sodišča z dne 5. 10. 2021, ki je podpisano s strani odvetnice toženca. To je sestavni del spisa. Iz vsebine pisanja je razvidno, da se nanaša na predmetni pravdni postopek. Predložen je tudi predlog za izločitev sodnice, ki ga je podpisala pooblaščenka toženca. V spisu je tudi pismo toženca, ki piše predsedniku sodišča, posredoval ga je osebno in podpisal. V pritožbi pa pritožnik na tretji strani navaja, da je podal predlog za izločitev sodnice in ga sedaj prilaga še enkrat k pritožbi in se šteje kot del pritožbenih navedb proti končni sodbi. Pritožba vsebuje dva podpisa pooblaščenke, to je odvetnice B. B. in podpis toženca osebno. To je res v prilogah spisa, vendar se višje sodišče lahko o tem prepriča. …, ko ne določa, kje mora biti v pritožbi podpis. Da je treba vprašanje podpisa na pritožbi razlagati v korist stranke, se je ukvarjalo že višje sodišče v zadevi II Cp 599/2018 in odločilo, da v primeru, ko pritožbe odvetnik ni podpisal, zadošča, da je k pritožbi pripel pooblastilo. Pomembno je, ali dejanske okoliščine primera pripeljejo do razlage, da je pritožba podpisana, saj bi drugače šlo za grob poseg v ustavno pravico do pritožbe. Toženec je jasno pokazal z obrazložitvijo pritožbe, zakaj so bile med sojenjem kršene njegove temeljne pravice, pravica do nepristranskega sojenja in pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje se zavzema za razlago in uporabo ustavne določbe iz 2010, da se ne vrača pritožbe v popravo. Ta določba je bila uvedena z ZPP-D, zaradi sodnih zaostankov. Sedaj so sodni zaostanki bistveno manjši in ni več potrebe po taki razlagi. Sodna praksa je do vseh sestavin pritožbe zavzela široko razlago, samo pri podpisu je neka strogost, ki ni razumna. Podpis pritožbe je potreben, da je preverjeno, da je pritožnik avtor pritožbe, da ni vložil pritožbe kdo drug. Če ga je zastopal odvetnik in ima pooblastilo, lahko vloži veljavno pritožbo. Sodišče očitno ne dvomi, da je pritožba prišla iz pisarne odvetnice tožene stranke, saj je taksni nalog in sklep o zavrženju vročalo pooblaščeni odvetnici. To pomeni, da ne dvomi, da odvetnica zastopa tudi v primeru pritožbe toženca. Sicer pa se je v praksi pokazalo, da zavrženje pritožbe brez pozivanja, ne pomeni manjše obremenitve sodišč. Gre za nedopusten in grob poseg v pravico stranke do pritožbe.

3Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlaga zavrnitev. Meni, da gre za bistveno sestavino pritožbe in če ni podpisa, je pravilno zavrženje.

4Proti sklepu o zavrnitvi ugovora je vložila pritožbo tožena stranka. Ugovarjala je proti plačilnemu nalogu z dne 4. 4. 2013 in sicer, da je bila taksa preveč odmerjena, saj je vrednost spornega predmeta v plačilnem nalogu označena na 150.000,00 EUR in to bi pomenilo takso 2.559,00 EUR in da taksna obveznost ni nastala, saj je sodišče s sklepom pritožbo zavrglo, ker ni bila podpisana in toženec je vložil pritožbo. O pritožbi še ni bilo odločeno. Toženec je izpostavil, da ves čas postopka vrednost spornega predmeta ni bila določena. Meni, da dokler vrednost ni določena, ne more biti pravilna odločitev o taksi za pritožbo. Sodišče v sklepu ne navede koliko je vrednost izpodbijanega dela. Sklep zato nima razlogov.

5Pritožba proti sklepu o zavrženju pritožbe je utemeljena, ni pa utemeljena proti sklepu o zavrnitvi ugovora proti plačilnemu nalogu.

6Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo toženca s sklepom z dne 7. 4. 2023. Ugotovilo je, da pritožba ni podpisana, je zato nepopolna in jo je treba zavreči. Pojasnilo je, da je glede na ustavno odločbo O-I-8/10 z dne 3. 6. 2010, ki je presojalo določbo 336. člena ZPP, ni potrebno vračati nepodpisane pritožbe v popravo. Ustavno sodišče je res ugotovilo, da če je bila stranka opozorjena na to posledico, je ni treba vračati v popravo. Pritožbeno sodišče je tudi ugotovilo, da je na pravnem pouku sodišče prve stopnje zapisalo, da če ne vsebuje pritožba vsega kar je treba, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika, naj jo popravi ali dopolni (list. št. 917).

7Vendar je v konkretnem primeru treba ugotavljati tudi okoliščine, na katere opozarja pritožba. Pritožba opozarja in temu je treba pritrditi, da je med prilogami in skupaj s pritožbo vložila tri vloge, ki so podpisane. Gre za dve vlogi odvetnice toženca in vlogo samega toženca. Te tri vloge so med prilogami (B 52 do B58). Pritožba še trdi, da bi neupoštevanje pritožbe, ki je bila poslana iz odvetniške pisarne odvetnice in je opremljena s prilogo, kjer so podpisi, tako odvetnice kot toženca, treba šteti za podpisano pritožbo, saj bi sicer šlo za hud poseg v njegovo pravico do sodnega varstva in pravico do pritožbe, kar vse je ustavna kategorija.

8Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je pravica do pritožbe ustavna kategorija (25. člena URS). ZPP za njeno izvrševanje postavlja dodatne pogoje iz 335. člena. Sodišče mora ob pretresenju ali so ti pogoji izpolnjeni ali ne, zakonsko besedilo razlagati tako, da dejanske okoliščine primera ne pripeljejo do formalizma, ki je sam sebi namen in ne predstavlja drugega kot (grob) poseg v pravico do pritožbe. Ker je v 336. členu ZPP določeno, da se v primeru nepodpisane pritožbe ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, bi res kazalo, da sodišče tako vlogo brez nadaljnje presoje zavrže in tako ne pride do obravnavanja pritožbe pred višjim sodiščem. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je dejstvo, da je toženec pritožbi priložil med drugim tri vloge, ki so podpisane (dve s strani odvetnice, ena s strani toženca), dovolj, da je zadostil zakonski zahtevi, da mora biti pritožba podpisana. V pritožbi je med drugim grajan postopek na prvi stopnji in vse tri priložene in podpisane vloge so podane kot dokaz navedbam iz pritožbe. To pomeni, da je tožena stranka vedela in soglaša s tem, kar piše v vlogah in s temi vlogami povezano pritožbo. Pritožba je podana z glavo odvetniške pisarne odvetnice, za katero je toženec priložil pooblastilo, ki se nahaja v spisu. Sodišče prve stopnje tudi vroča vsa pisanja v nadaljevanju postopka v to odvetniško pisarno, kar kaže, da ne dvomi, da toženca zastopa ta odvetnica. Gre torej za preverjanje avtorstva pritožbe oziroma volje stranke, ki je to pritožbo vložila. Sodišče prve stopnje sicer pravilno citira določeno sodno prakso, ki strogo zavrača nepodpisano pritožbo, vendar v citirani sodni praksi ni šlo za primer, kot je ta. Nenazadnje je treba ugotoviti, da je tudi v zadevi VSL II Cp 599/2018 šlo za podoben primer, ko je pritožbeno sodišče razlagalo določbo 335. člena ZPP tako, kot jo pritožbeno sodišče razlaga v tej zadevi. V teh okoliščinah primera, je mogoče ugotoviti voljo stranke, vložiti pravno sredstvo in nasprotna razlaga bi pomenila odklonitev pravice do pritožbe in bi šlo za prehud poseg v z Ustavo zagotovljene pritožnikove pravice. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in vrniti v nadaljnji postopek (365. člen ZPP).

O pritožbi proti sklepu o ugovoru tožene stranke zoper plačilni nalog:

9Pritožba trdi, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ker sodišče prve stopnje ni v postopku ugotovilo vrednosti spornega predmeta in ni pravilno izračunalo takse. Sodišče prve stopnje je opozorilo, da je postopalo po določbi petega odstavka 18. člena ZST-1. Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija. Sodišče prve stopnje je tudi zapisalo, da je sledilo pritožbi tožene stranke in kot vrednost upoštevalo to, kar piše na pritožbi. Pritožba izpodbija, tako obsodilni del sodbe, kot odločitev o nasprotni tožbi, s katerim ni uspela. To izhaja, ne samo iz uvoda pritožbe, ampak tudi iz druge strani pritožbe in tretje strani. Za odločitev o pritožbeni taksi, ko je že sodba izdana, ni odločilno, da se sodišče prve stopnje res še ni opredelilo do vrednosti spornega predmeta.

10Dejstvo, da toženec meni, da je sporno 150.000,00 EUR, ni odločilno. To iz vsebine pritožbe ne izhaja, tudi če je v glavi plačilnega naloga sodišče to napačno navedlo, to na dejstvo pravilnosti izračunane takse ne vpliva. Sklep ima dovolj razlogov, da ga je moč preizkusiti v luči 18. člena ZST-1.

11Treba je pa tudi opozoriti toženo stranko, da je po sedmem odstavku 34. a člena ZST-1 treba šteti rok za plačilo sodne takse po izpodbijanem plačilnem nalogu naslednji dan po vročitvi tega sklepa pritožbenega sodišča.

12To pritožbo je tako bilo treba zavrniti kot neutemeljeno. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.