UPRS Sklep II U 230/2023-5

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti sklepa se zadeva odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

1Tožeča stranka je pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo zoper odločbo št. 1231-2864472022-31992/5 z dne 10. 10. 2022, s katero je Center za socialno delo Maribor (v nadaljevanju: CSD Maribor) odločil, da tožeči stranki z dnem 30. 9. 2022 preneha pravica do državne štipendije, ki ji je bila priznana z odločbo CSD Maribor št. 1231-31118/2019-31992/3 z dne 23. 9. 2019. Zneske štipendije, prejete v času od oktobra leta 2020 do septembra leta 2021, v skupnem znesku 2.334,72 EUR mora tožeča stranka vrniti v roku 60 dni od izvršljivosti odločbe na račun, naveden v izreku odločbe. CSD Maribor se v obrazložitvi odločbe sklicuje na določbe Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip-1) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) in ugotavlja, da tožeča stranka ni napredovala v višji letnik oziroma na višjo raven izobraževanja, zaradi česar po zakonu ni upravičena do državne štipendije za drugi letnik študija. Neupravičeno prejete zneske štipendije mora zato vrniti.

2Tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z odločbo št. 12300-2218/2022/2 z dne 25. 7. 2023 zavrnilo.

3Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in zatrjuje, da je vse študijske obveznosti opravila pravočasno. Sodišču predlaga, da odločbi odpravi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

4Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

5V skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1) mora sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.

6Kot izhaja iz navedb v tožbi, tožeča stranka s tožbo uveljavlja sodno varstvo v zadevi, ki se nanaša na odločitev o prenehanju pravice do državne štipendije.

7Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus (točka 3.c prvega odstavka 7. člena) ter v socialnih sporih, za katere tako določa zakon (tretji odstavek 7. člena). Pri podelitvi državne štipendije se po drugem odstavku 23. člena ZUPJS upoštevajo dohodkovni razredi, v katere se uvrščajo upravičenci glede na povprečni mesečni dohodek na osebo, kar pomeni, da je pri podeljevanju državne štipendije odločilen premoženjski cenzus v smislu točke 3.c prvega odstavka 7. člena ZDSS-1.

8Po 4. točki 5. člena ZUPJS odločajo o pravici do državne štipendije po zakonu, ki ureja štipendiranje, na prvi stopnji centri za socialno delo, o pritožbah zoper odločbe centrov za socialno delo odloča ministrstvo (prvi odstavek 38. člena ZUPJS), v sporih zoper zoper odločbe ministrstva pa po izrecni določbi tretjega odstavka 38. člena ZUPJS odloča pristojno socialno sodišče.

9Glede na zakonsko ureditev je torej za odločanje v sporih o priznanju in prenehanju pravice do državne štipendije stvarno pristojno socialno in ne upravno sodišče. To potrjuje tudi obstoječa sodna praksa.¹ Da je zoper odločitev, sprejeto na prvi stopnji, možen socialni spor, pa je bila tožeča stranka pravilno poučena tudi v pravnem pouku odločbe, izdane na drugi stopnji.

10Glede na navedeno se je Upravno sodišče Republike Slovenije na podlagi določb 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in sklenilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.

¹ Glej npr. sodbe Višjega in delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Psp 101/2021 z dne 1. 9. 2021, opr. št. 45/2022 z dne 23. 2. 2022 in opr. št. Psp 1/2023 z dne 1. 2. 2023.