VSL Sklep I Ip 890/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep:

- v II. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se dolžniku naloži, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa odstrani kamniti podporni zid višine 1 m in širine 1,2 m na meji med parcelama 1 in 2, obe katastrska občina X, in na tem mestu naredi zemeljsko klančino širine 2 m, kot je bila pred motilnim posegom, ki bo upniku omogočala, da bo lahko dostopal s kmetijsko mehanizacijo na parcelo 2 k.o. X in od tam na parcele 3, 4, 5 in 6, vse k.o. X, ter se sklep o izvršbi v delu, kolikor je upnik zahteval takojšnjo izvršbo brez naložitvenega dela, razveljavi in predlog za izvršbo v tem delu zavrne;

- v I. točki izreka razveljavi;

v ostalem pa se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu II. točke in v III. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

„I. Sklep o izvršbi I 240/2022 z dne 8. 6. 2022 se dopolni tako, da se doda I. točka, ki se glasi:

Dolžnik mora v roku 8 dni od prejema tega odstraniti kamniti podporni zid na meji med parcelama 1 in 2, obe katastrska občina X, in na tem mestu narediti zemeljsko klančino, kot je bila pred motilnim posegom, ki bo upniku omogočala, da bo lahko dostopal s kmetijsko mehanizacijo na parcelo 2 k.o. X in od tam na parcele 3, 4, 5 in 6, vse k.o. X.

Dosedanje I., II. in III. točka postanejo II., III. in IV. točka.

II. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi se zavrne.

III. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 223,99 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila.“

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa, ugoditev ugovoru in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Upnik je 1. 6. 2022 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, zamudnega sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu P 97/2017 z dne 28. 6. 2017, ki je bil izdan v sodnem postopku zaradi motenja posesti. V motenjskem sklepu je bilo dolžniku naloženo, da mora odstraniti kamniti podporni zid in nazaj vzpostaviti prej obstoječo klančino, hkrati pa mu je bilo prepovedano, da s takimi in podobnimi dejanji posega v posest upnika. Zlasti je bilo dolžniku prepovedano poseganje v klančino na meji med nepremičninama s parc. št. 2 in 1, obe k. o. X, ter kakršnokoli drugo ravnanje, ki meri na to, da se upniku prepreči uporaba klančine, preko katere ima urejen dostop za kmetijsko mehanizacijo na parc. št. 2, k. o. X, in od tam tudi na parcele 3, 4, 5 in 6, vse k. o. X.

7Upnik je v predlogu za izvršbo navedel, da je dolžnik po prejemu zamudnega motenjskega sklepa svojo obveznost izpolnil, nato pa je posest upnika ponovno motil na način, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja. Pojasnil je, da je 3. 5. 2022 v spremstvu žene prispel na lokacijo svoje parcele št. 2, k. o. X, z namenom košnje trave in urejanja vegetacije na njegovih parcelah in ugotovil, da je klančina med dolžnikovo potjo na nepremičnini s parc. št. 1, k. o. X, in njegovim travnikom s parc. št. 2, k. o. X, zazidana oziroma je na njej v fazi izgradnje podporni zid – škarpa. Zaradi opisanega dolžnikovega ravnanja je upniku onemogočen prehod med njegovima parcelama št. 2 (in od tod do vseh drugih parcel, katerih lastnik je) ter št. 1 s kosilnico, samokolnico, vozičkom ter drugo vrtnarsko mehanizacijo in orodjem, posledično pa mu je s tem onemogočena tudi košnja trave, odvoz odpadnega biološkega materiala (npr. vejevje, odpadno rastlinje) ter dovoz nove zemlje na površine svojih parcel. Pot preko utrjenih klančin namreč predstavlja edino možno pot upnika za dostop do njegovih parcel z vrtnarsko mehanizacijo in orodjem in jo nujno potrebuje.

8Sodišče je s sklepom o izvršbi z dne 8. 6. 2022 izvršbo skladno z upnikovim predlogom dovolilo s pooblastilom upnika, da na dolžnikove stroške opravo dejanja zaupa nekomu drugemu ali da to stori sam. Dolžniku je hkrati naložilo, da v roku 8 dni založi znesek 970,61 EUR za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug po upnikovem naročilu ali upnik sam opravil to dejanje, za pomoč pri opravi dejanj izvršbe pa je določilo izvršitelja A. A.

9Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

10Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da je moral na osnovi zamudnega sklepa P 97/2017 z dne 28. 6. 2017 podreti dograjeni del podpornega zidu, ker pa upnik vse od 11. 7. 2017 do konca leta 2021 ni izvajal ne hoje ne voženj s kmetijsko mehanizacijo po sporni klančini, je služnost po treh letih neizvrševanja prenehala in zato tudi na klančini ne more več obstajati in je posledično na tem mestu ponovno zgradil majhen del podpornega zidu. V nadaljevanju ugovora je dolžnik podal obširna pojasnila glede neizvrševanja služnosti in v zvezi s tem predlagal številne dokaze. Nadalje je dolžnik nasprotoval obveznosti plačila predujma za stroške oprave dejanja in navedel, da če bo potrebno opraviti kakršnakoli dela, jih bo opravil sam. Prav tako se ni strinjal z izbiro izvajalca del iz N., saj bi dela lahko opravili izvajalci iz Ž., angažiranje izvršitelja pa je ocenil za nepotrebno.

11Upnik je v odgovoru na ugovor navedel, da dolžnik priznava, da je ponovno izvršil motilno dejanje postavitve zidu na meji med nepremičninama. Opredelil se je do okoliščin v zvezi z zadnjim stanjem posesti in prerekal dolžnikove trditve glede neuporabe klančine, kot nerelevantna je prerekal tudi dolžnikova izvajanja v zvezi s prenehanjem služnosti. Pojasnil je, da je izvršbo predlagal v skladu s prvim odstavkom 225. člena ZIZ, saj rušitev zidu ni dejanje, ki ga že po naravi lahko izvrši le dolžnik. Glede predujma je navedel, da zaradi časovne stiske ni uspel pridobiti ponudb bližnjih izvajalcev, predvideva pa, da so cene po državi za izvedbo primerljivih gradbenih del primerljive. Če bo dolžnik prostovoljno odstranil zid, se predujem niti ne bo koristil. Upnik je vztrajal pri imenovanju izvršitelja, saj je upnikova družina pri koriščenju vikenda že več let nadlegovana s strani dolžnika, ki jih zalezuje in fotografira, na različne načine preprečuje koriščenje nepremičnin in jih neutemeljeno prijavlja na državne institucije, zato bi lahko preprečeval tudi dela, ki bi jih bilo treba izvesti po tretji osebi.

12Z izpodbijano II. točko izreka sklepa je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zavrnilo, odločitev pa je delno materialnopravno napačna.

13Predmetna izvršba predstavlja izvršbo v primeru ponovnega motenja posesti, ki jo ZIZ ureja v 229. členu. Slednji v prvem odstavku določa, da če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik. Predlog za izvršbo, ki temelji na ponovnem posestnem motenju, lahko upnik po drugem odstavku istega člena poda v tridesetih dneh od dneva, ko je zvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovljenega motenja.

14Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom iz postopka v zvezi z motenjem posesti ter da je bilo prvotno motenje odpravljeno. Nadalje je ugotovilo, da je prišlo do ponovnega motenja, ki se v bistvenem ne razlikuje od prvotnega, saj dolžnik izrecno priznava, da je na istem mestu ponovno zgradil podporni zid, ter da je upnik izvršbo v primeru ponovnega motenja predlagal pravočasno. Dolžnikove obširne ugovorne navedbe, da je imel pravico postaviti sporni podporni zid, ker je upnikova služnost zaradi neizvrševanja prenehala, je sodišče zavrnilo kot nerelevantne z obrazložitvijo, da je odločanje v sporih zaradi motenja posesti v skladu s samim zakonom omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, medtem ko je ugotavljanje pravice do posesti v takem sporu izrecno izključeno.¹ Dolžniku je ob tem tudi pojasnilo, da lahko morebitno prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja uveljavlja le s tožbo v pravdnem postopku. Opisanih obširno obrazloženih zaključkov in stališč sodišča prve stopnje dolžnik v pritožbi ne napada, višje sodišče pa jih sprejema kot pravilne in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje tudi sklicuje.

15Namen posestnega varstva je v preprečevanju samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari.² Posest je bila v predmetni zadevi (ponovno) motena z zazidavo obstoječe klančine in postavitvijo podpornega zidu, odstranitev slednjega in ponovna vzpostavitev klančine pa predstavljata nadomestno dejanje, torej dejanje, ki ga poleg dolžnika lahko odpravi tudi kdo drug. V takem primeru se izvršba opravi po že omenjenem 229. členu v zvezi z 225. členom ZIZ, torej tako, da se najprej dolžniku naloži, da v določenem roku stvar vrne upniku v posest (v predmetni zadevi se to izvede na način, da odstrani podporni zid in nazaj vzpostavi klančino), šele podredno, če dolžnik tega ne izpolni prostovoljno, pa se izvede izvršba s pooblastilom upniku, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam. V predmetni zadevi je upnik s predlogom za izvršbo zahteval opravo izvršbe s takojšnjim pooblastilom, da na dolžnikove stroške dela opravi sam ali jih zaupa drugemu, torej brez naložitvenega dela oziroma brez določitve roka dolžniku, v katerem to lahko opravi sam. S sklepom o izvršbi je bila izvršba tudi dovoljena na opisan način, torej brez naložitve dolžniku in s takojšnjim pooblastilom upniku, s tem pa je bila kršena materialnopravna določba 229. člena ZIZ (na kar v pritožbi smiselno opozarja tudi dolžnik). Na pravilnost dovolitve izvršbe po 229. členu ZIZ je treba paziti pri odločanju o ugovoru, vendar ne na način, kot se ga je poslužilo sodišče prve stopnje, ko je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa dopolnilo sklep o izvršbi z naložitvenim delom, temveč z delno ugoditvijo ugovoru in s posegom v sklep o izvršbi. V tem delu je zato višje sodišče pritožbi dolžnika delno ugodilo in sklep v II. točki izreka delno spremenilo tako, da je ugovoru delno ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa odstrani kamniti podporni zid višine 1 m in širine 1,2 m in na tem mestu naredi zemeljsko klančino širine 2 m, kot je bila pred motilnim posegom, ki bo upniku omogočala, da bo lahko dostopal s kmetijsko mehanizacijo na svoje parcele, ter sklep o izvršbi v delu, kolikor je upnik zahteval takojšnjo izvršbo brez naložitvenega dela, razveljavilo in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo.

16Na tem mestu višje sodišče še pojasnjuje, da je ob opisani delni spremembi odločitve o ugovoru poseglo tudi v I. točko izreka izpodbijanega sklepa in jo razveljavilo. S to točko je sodišče namreč dopolnilo sklep o izvršbi z naložitvenim delom, ki je zaradi napačne uporabe materialnopravne določbe 229. člena ZIZ izostal pri dovolitvi izvršbe, za tako postopanje oziroma dopolnitev pa sodišče ni imelo podlage, saj je tak poseg v sklep o izvršbi mogoč le preko odločitve o ugovoru. Ker je naložitveni del z delno spremembo sklepa o ugovoru v sklep o izvršbi vpeljalo višje sodišče, katerega odločitev je pravnomočna (sedmi odstavek 9. člena ZIZ), pa je razveljavitev I. točke izreka sklepa narekovalo tudi spoštovanje načela že pravnomočno razsojene stvari (res iudicata, drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17Glede obsega del, na katerega v pritožbi opozarja dolžnik, višje sodišče ugotavlja, da je upnik v predlogu za izvršbo zahteval odstranitev podpornega zidu višine 1 m in širine 1,2 m, po razveljavitvi I. točke izreka izpodbijanega sklepa (in po delni spremembi odločitve o ugovoru iz II. točke izreka sklepa) pa je bila odstranitev zidu takih dimenzij naložena tudi v sklepu o izvršbi in se zato navedbe o prekoračitvi zahtevka izkažejo za neutemeljene. Neutemeljen pa je tudi očitek, da je upnikova zahteva po vzpostavitvi klančine širine 2 m nesorazmerna in v nasprotju z navedbami o širini zidu, saj že iz samega izvršilnega naslova izhaja, da je pred motenjem posesti na tem mestu obstajala klančina navedene širine.

18V predlogu za izvršbo je upnik skladno z drugim odstavkom 225. člena ZIZ predlagal, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek 970,61 EUR za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje. Sodišče je predlogu v tem delu sledilo, višina zneska pa izhaja iz predloženega predračuna gradbenega podjetja B. d.o.o., torej strokovnjaka, ki v nasprotju s strankami in sodiščem razpolaga z znanjem in izkušnjami o materialih in delih, ki so potrebna za samo realizacijo tega, kar je naloženo dolžniku. V predračunu so opisana dela skupaj s cenami, ob tem pa ni razvidno, da bi izbrani izvajalec morebiti zaračunal strošek poti na kraj oprave del, zato so neutemeljeni dolžnikovi ugovorni očitki, da bi upnik lahko izbral lokalnega izvajalca. Tudi sicer gre pri založitvi tega stroška samo za oceno njihove višine in bo o njihovi dokončni višini stroškov sodišče odločalo šele po izvedbi del, ko bo tudi presojalo, ali so bili ti za opravo dejanj iz izvršilnega naslova potrebni.³ Višje sodišče ob tem še pripominja, da se dolžnik izvršbi po 225. členu ZIZ in končnemu nastanku stroškov s tem, da bo dejanje opravil upnik ali nekdo drug po njegovem naročilu, lahko izogne na način, da v postavljenem roku posledice motilnega ravnanja odstrani sam.

19V zvezi z določitvijo izvršitelja za pomoč pri opravi dejanj izvršbe je pojasniti, da podlago za to predstavlja 224.a člen ZIZ. Razloge za postavitev izvršitelja je upnik konkretizirano pojasnil, tudi iz dolžnikovih navedb pa izhajajo številni medsebojni spori, zato se višje sodišče pridružuje razlogovanju sodišča prve stopnje o smotrnosti sodelovanja izvršitelja za učinkovitost izvršbe.

20Kljub dolžnikovemu s pritožbo doseženemu delnemu uspehu z ugovorom višje sodišče ni poseglo v odločitev iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa, da mora dolžnik upniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 223,99 EUR. Dolžnikov doseženi uspeh se namreč nanaša le na dodan rok, v katerem dolžnik sam lahko odpravi nastalo ponovno motenje posesti, ter na formalno redakcijsko pravilno določitev tega roka, medtem ko uspeha v smislu preprečitve izvršbe ni dosegel. Upnikov strošek odgovora na ugovor je bil za izvršbo potreben (peti odstavek 38. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), po višini pa je sodišče stroške odmerilo skladno z Odvetniško tarifo.

21Po vsem obrazloženem je višje sodišče dolžnikovi pritožbi delno ugodilo in sklep v II. točki izreka delno spremenilo tako, da je ugovoru delno ugodilo in dolžniku naložilo, da v roku 15 dni od prejema tega sklepa odstrani kamniti podporni zid višine 1 m in širine 1,2 m na meji med parcelama 1 in 2, obe katastrska občina X, in na tem mestu naredi zemeljsko klančino širine 2 m, kot je bila pred motilnim posegom, ki bo upniku omogočala, da bo lahko dostopal s kmetijsko mehanizacijo na parcelo 2 k.o. X in od tam na parcele 3, 4, 5 in 6, vse k.o. X, ter sklep o izvršbi v delu, kolikor je upnik zahteval takojšnjo izvršbo brez naložitvenega dela, razveljavilo in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v I. točki izreka sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu II. točke in v III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22Dolžnik kljub delnemu uspehu s pritožbo sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Kot je bilo obrazloženo že pri odločitvi o stroških ugovornega postopka, se namreč njegov uspeh nanaša zgolj na določitev izpolnitvenega roka in na formalno oblikovno pravilnost določitve tega roka, medtem ko uspeha v smislu preprečitve izvršbe dolžnik ni dosegel (prvi in tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k odločitvi, zato sam krije svoje stroške odgovora (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Prim. VSL Sklep II Cp 413/2021 z dne 14. 4. 2021.
² Prim. VSL Sklep II Ip 588/2021 z dne 19. 5. 2021, VSC Sklep Cp 445/2019 z dne 4. 5. 2020, VSL sklep II Cp 2717/2009 z dne 23. 12. 2009...
³ Prim. VSM Sklep I Ip 194/2023 z dne 10. 5. 2023.