VSL Sklep I Ip 801/2023

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani zavrnila zahtevo upnika A. d. o. o. za izločitev okrajne sodnice Tatjane Kukanja v izvršilni zadevi opr. št. VL 99335/2010.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevi za izločitev sodnice Tanje Kukanja in zadevo dodeli drugemu sodniku. Podredno predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da so podani objektivni razlogi, ki vzbujajo utemeljen dvom v nepristranskost sodnice in tudi utemeljen sum v pričakovan videz nepristranskosti sodišča, saj je v predmetni izvršilni zadevi sodnica vsebinsko nepravilno ugodila zahtevi novega dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, sodišče pa še ni ponovno odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 19. 08. 2010, ki ga je dolžnik vložil dne 11. 09. 2012. O predlogu upnika za izdajo potrdila o izvršljivosti tuje sodne odločbe, ki ga je sodišče zavrnilo, je sodnica obvestila dolžnika, zato je upniku nastala in nastaja materialna in nematerialna škoda. Navaja, da je podan izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker naj bi sodnica Tanja Kukanja v predmetnem izvršilnem postopku zlorabila sodniška pooblastila in odločala v nasprotju s predpisi in dolžniku omogočila, da je zaradi njenih ravnanj v postopku izvršbe skril svoje premoženje pred sodnimi postopki. Nadalje še navaja, da predsednica sodišča, ki je odločila o izpodbijanem sklepu, ni v celoti vpogledala v predmetni spis in se z njim vsebinsko seznanila, pa bi to za celovit preizkus upravičenosti prejetega zahtevka za izločitev sodnice morala storiti po načelu vestnosti in skrbnosti za zakonito delo sodišča.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Stranka lahko zahteva izločitev poimensko določenega sodnika - sodnice, ki postopa v zadevi, v zahtevi za izločitev pa mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev (tretji in četrti odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na posebnost izvršilnega postopka, v katerem ni končne odločbe, zoper katero bi dolžnik lahko vložil pritožbo in v njej izpodbijal med drugim tudi nepravilnost odločitve o zahtevi za izločitev, višje sodišče ocenjuje, da ima upnik pravico do posebne pritožbe zoper izpodbijani sklep (prim. sedmi odstavek 72. člena ZPP in peti odstavek 73. člena ZPP ter 362. člen ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

6Z institutom izločitve (urejenim v 70. do 75. členu ZPP) se zagotavlja uresničitev pravice do nepristranskega sojenja. Bistvo te ureditve pa se kaže v določbi, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če obstajajo kakšne okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (prim. 6. točko 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer mednje spada takšna povezanost sodnika z eno od strank ali spornim predmetom, da je zaradi nje videti, kot da bi bil sodnik lahko naklonjen določenemu načinu rešitve (izidu) zadeve.

7Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave pomeni pravico vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Institut izločitve sodnika, ki je v izvršilnem postopku opredeljen v določbi 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je eden od najpomembnejših zakonskih institutov, ki zagotavlja ustavno varovano pravico do nepristranskega sodišča. Upnik je zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice na prvi stopnji po vsebini oprl na določbo 6. točke 70. člena ZPP, po kateri sodnica ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti. Obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma se po ustaljeni sodni praksi presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega preizkusa. S subjektivnim testom se ugotavlja, ali ima sodnica vnaprejšnjo dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča, oziroma ali je iz njenega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje dolžne intelektualne neoporečnosti (subjektivna pristranskost), medtem ko se z objektivnim testom ugotavlja, ali obstojijo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma ali bi sodničino obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke (objektivna pristranskost) ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodničine nepristranskosti. Zato je potrebno za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ oceniti, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnice. Da je torej izpolnjen pogoj za izločitev sodnice mora biti izkazana konkretna okoliščina, ki objektivno vzbudi resen sum v nepristranost po kriterijih razumnega človeka, česar pa upnik v predlogu za izločitev sodnice, niti v pritožbi, ne zatrjuje.

8O predlagateljevi zahtevi za izločitev sodnice je, skladno s prvim odstavkom 73. člena ZPP, odločila predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je po prejemu izjave sodnice v zvezi z odločanjem v predmetni izvršilni zadevi¹, zahtevo upnika za izločitev sodnice, zavrnila. Višje sodišče se s takšno odločitvijo strinja, kot tudi z razlogi zanjo. Drži namreč ugotovitev izpodbijanega sklepa, da razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podan, saj upnikovo nestrinjanje z vsebinskimi odločitvami sodnice, ki jih je sprejela v konkretni zadevi, ne morejo biti razlog za izločitev in da zgolj zato, ker sodnica ne pritrjuje upniku, še ni nepristranska. Tudi po oceni pritožbenega sodišča predlagateljeva zahteva za izločitev ne vsebuje okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskost sodnice, saj način vodenja postopka ter odločitve v zvezi s tem ne predstavljajo razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti o sodničini pristranskosti. Pritožnik niti v zahtevi, niti v pritožbi ni navedel ničesar drugega kot nestrinjanje z odločitvami procesnega vodstva, kar pa ni razlog za izločitev sodnice, kot je bilo podrobno pojasnjeno že zgoraj. Kar upnik navaja kot izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP je v bistvu njegovo nestrinjanje z dejansko in pravno presojo v obravnavani zadevi, torej nestrinjanje s sprejetim pravnim stališčem v posameznih odločitvah v tej zadevi. Tako nestrinjanje je lahko le podlaga za ustrezno procesno ukrepanje, na more pa biti razlog za utemeljevanje obstoja okoliščin, ki naj bi vzbudile dvom o nepristranskosti sojenja. Odpravi napak sojenja so namreč namenjena pravna sredstva, ne pa izločitev. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnice v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnice utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko. Tudi zatrjevane procesne kršitve same zase ne utemeljijo odklonitvenega razloga. Četudi bi se morda zatrjevanje kršitev ali zmotnost pravnih stališč kasneje izkazalo za utemeljeno, to samo zase še ne kaže na objektivno ali morda celo subjektivno pristranskost sodnice. Višje sodišče le še dodaja, da ima stranka za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru postopka.

9Pritožbene navedbe, da predsednica ni v celoti vpogledala v predmetni spis in se z njim vsebinsko seznanila, pa bi to morala za celovit preizkus upravičenosti prejetega zahtevka za izločitev sodnice, po načelu vestnosti in skrbnosti za zakonito delo sodišča, so prav tako neutemeljene, saj predsednik sodišča nima upravičenosti vpogledovati v sodni spis in presojati konkretnih odločitev sodnika v posamezni zadevi.

10Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa tudi ni našlo niti nobenih uradno upoštevanih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Sodnica je pojasnila, da je bilo o ugovoru dolžnika z dne 11. 09. 2012 že odločeno s sklepom z dne 12. 08. 2022 in da je bila zadeva odstopljena Višjemu sodišču v Ljubljani dne 18. 01. 2023 (ki je že odločilo s sklepom I Ip 111/2023 dne 18. 4. 2023, odločitev prvostopenjskega sodišča je potrjena). V zvezi z očitkom, da je v postopku izdaje potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi opr. št. VL 99335/2010 z dne 19. 08. 2010 v nasprotju s predpisi obveščala dolžnika, pa je bil predlog upnika z dne 08. 10. 2021 za izdajo potrdila o izvršljivosti navedenega sklepa o izvršbi zavrnjen, odločitev pa je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IP 1763/2021 z dne 15. 02. 2022 tudi potrjena.