VSL Sklep IV Cp 1254/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo o glavni stvari.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev, da sodišče skladno z določili 268. člena DZ imenuje prvi nasprotni udeleženki skrbnika za posebni primer in posledično odredi prekinitev postopka.

2Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila nasprotna udeleženca iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinjata se z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga in poudarjata, da gre za specifično situacijo in izjemne okoliščine, česar sodišče ni upoštevalo. Psihično stanje prve nasprotne udeleženke, ki ima Alzheimerjevo demenco, se slabša. Navedbe predlagatelja, da drugi nasprotni udeleženec ni njegov sin, so dokončno porušile njeno slabotno psihično ravnovesje. Zaradi dolgoletnega hudega psihičnega in v zadnjem času fizičnega nasilja predlagatelja nad njo je povsem otopela in brez uvida v dejansko situacijo. Pred „zunanjimi“ opazovalci ga še vedno brani in zagovarja. Tak ambivalenten odnos je razviden iz zdravniške dokumentacije, iz katere izhaja, da je apatična, da se je pri njej razvila generalizirana anksiozna simptomatika, ki se stopnjuje do paničnih napadov. Z nevzdržnimi razmerami so seznanjeni tudi njena osebna zdravnica, strokovna delavka CSD ter Policijska postaja. Iz mnenja CSD izhaja, da je predlagatelj izredno nepredvidljiv in nevaren, dva zdravnika zanj predlagata tudi psihiatrično obravnavo. Iz vsega navedenega in dokazil, ki jih pritožnika prilagata pritožbi, izhaja, da prva nasprotna udeleženka v zadevah, ki so povezane s predlagateljem, ni sposobna poskrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, ker ni sposobna uvida v realno situacijo. To potrjuje tudi mnenje dr. A. A. z dne 26. 10. 2021, ki je bilo izdelano v postopku II N 56/2021 Okrajnega sodišča v Kranju. Pojasnil je, da je pri prvi nasprotni udeleženki v primerih zelo osebnih postopkov mogoče pričakovati pojav intenzivnih čustev, ki bi dodatno krnila njene višje živčne funkcije, posledično pa bi prva nasprotna udeleženka sprejemala odločitve, ki bi vodile do kratkotrajne odprave negativnih čustvenih stanj, pred odločitvami, ki bi imele zanjo dolgoročno ugodnejši izid. Da prva nasprotna udeleženka ni sposobna realno poskrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, izhaja tudi iz zapisnika CSD z dne 13. 10. 2021, in sicer, da predlagatelj in prva nasprotna udeleženka vzdržujeta dinamiko nerazrešenih konfliktov, da se s strani prvega kaže dominantnost, zloraba moči z nadzorom, ljubosumjem in nasilnim vedenjem, s strani druge pa prestrašenost, minimaliziranje nasilnega vedenja, ostajanje v vlogi žrtve, nepripravljenost za umik na varno. Res je bil predlog za postavitev prve nasprotne udeleženke pod skrbništvo v zadevi II N 56/2021 zavrnjen, vendar sodišče sposobnosti prve nasprotne udeleženke ni kritično presojalo v odnosu do predlagatelja. Prva nasprotna udeleženka tudi pooblaščenki ne podaja realnih informacij in iz strahu pred predlagateljem v postopku noče aktivno sodelovati, zato je nujno, da vse te naloge prevzame skrbnik za poseben primer.

3Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam in predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s prvim odstavkom 267. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano in ki nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so podani pogoji za postavitev otroka pod skrbništvo oziroma ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače (drugi odstavek 267. člena DZ). V skladu z določbo 268. člena DZ sme ob pogojih, ki jih določa ta zakonik, v primerih iz 267. člena tega zakonika imenovati skrbnika tudi organ, pred katerim poteka postopek. Ta organ mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima do tega skrbnika enake pravice kakor do skrbnika, ki bi ga imenoval sam.

6Nasprotna udeleženca sta predlog za imenovanja skrbnika za posebni primer utemeljevala s trditvami, da iz mnenja psihiatra z dne 20.1 2023 izhaja, da prva nasprotna udeleženka zaradi ugotovljenega psihičnega stanja od tega dne dalje brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice oziroma opravljati posameznih dejanj. Ker iz omenjenega „mnenja“¹ (priloga B6) izhaja le, da se prva nasprotna udeleženka „glede na poslabšanje psihičnega stanja ne more udeležiti sodne obravnave, saj bi le ta psihično stanje še poslabšala“, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so navedbe pavšalne in da iz „mnenja“ ni razvidno, na kakšen način je njena sposobnost skrbeti za svoje pravice v tem postopku okrnjena.

7Sodišče prve stopnje je nadalje utemeljeno poudarilo, da je bil predmetni postopek že prekinjen zaradi uvedbe postopka postavitve prve nasprotne udeleženke pod skrbništvo za odrasle osebe, v katerem je bilo (pravnomočno) ugotovljeno, da je slednja sposobna brez škode zase skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi v sodnem postopku. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodišče sposobnosti prve nasprotne udeleženke ni kritično presojalo v odnosu do predlagatelja. Na podlagi pavšalnega predloga jih niti ni moglo, poleg tega pa iz dokazil, ki jih prilagata pritožbi, izhaja, da so bili že v postopku II N 67/2021 obravnavani tudi vidiki odnosa med prvo nasprotno udeleženko in predlagateljem, tudi posledični vpliv na odločitve v osebnih postopkih, kot je obravnavana pravda za izpodbijanje očetovstva.²

8Nazadnje pritožbeno sodišče pritrjuje tudi oceni sodišča prve stopnje, da je prva nasprotna udeleženka v predmetnem ustrezno zastopana po kvalificirani pooblaščenki, katere naloga je, da ji na primeren način pojasni, namen in potek postopka, njene pravice in dolžnosti ter vsebino in posledice odločitev sodišča. Če prva nasprotna udeleženka iz strahu pred predlagateljem svoji pooblaščenki ne podaja realnih informacij in se noče aktivno udeleževati postopka, to še ne pomeni, da bi lahko za njene pravice poskrbel le skrbnik za posebni primer. Kako in kakšne naloge (obseg njegovih obveznosti) naj bi opravljal skrbnik v tem postopku, pritožnika niti v predlogu niti sedaj v pritožbi nista pojasnila (prim. četrti odstavek 272. člena DZ).

9Glede na to, da pritožnika, sicer brez konkretnih razlogov, izpodbijata tudi odločitev o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka na podlagi 3. točke prvega prvega odstavka 206. člena ZPP, pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je na tej podlagi mogoče postopek prekiniti le v primeru začetka postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

10Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

11Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana do odločitve o glavni stvari.

¹ Takšno „mnenje“ ne bi zadoščalo niti za opravičilo izostanka z naroka (prim. drugi odstavek 115. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
² Gre za izvedensko mnenje dr. A. A., ki je bilo izdelano na zahtevo sodišča v postopku II N 56/2021.