VSC Sklep PRp 84/2023

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitvi izpodbijanega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z družbenim koristnim delom ter storilcu naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR.

2Zoper tako odločitev se pritožuje storilec, izpostavlja, da le za minimalno presega cenzus za pridobitev redne brezplačne pomoči ter poudarja, da ta presežek porabi za plačilo najemnine, kredita za avto ter za poplačilo dolga zavarovalnici A., ki je zoper njega vložila izvršbo. Predlaga ugoditev pritožbi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Drugi odstavek 19.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Do brezplačne pravne pomoči pa je na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ta dohodek od 1. 3. 2022 dalje znaša 421,89 EUR, kar pomeni, da za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 843,78 EUR.

5Ob obravnavanju storilčevega predloga za nadomestitev globe je sodišče skladno z določbami veljavne zakonodaje ugotovilo, da je storilec samska oseba in da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga (september 2022 - november 2022) prejel dohodek iz naslova plače v povprečnem znesku 987,97 EUR. Ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih storilec pritožbeno ne izpodbija, povprečni mesečni neto dohodek storilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga presega z zakonom določen cenzus 843,78 EUR, storilec ne izpolnjuje pogojev za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe ter stroškov postopka z delom v splošno korist in je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.

Storilec v pritožbi izpostavlja stroške s plačilom najemnine, ki pa glede na dokumentacijo v spisu niso izkazani, saj k prošnji za opravljanje družbenega dela priložena najemna pogodba ni priložena v celoti in ni podpisana. Redni stroški stanovanja so že zajeti v cenzusu, določenem v 13. členu ZBPP v zvezi z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (843,78 EUR), zato pritožba s temi trditvami ne more biti uspešna. Tudi pritožbene trditve o izvršbi v višini 15.400,00 EUR zoper storilca niso izkazane, saj iz dokumentacije v spisu (l. št. 25 spisa) izhaja le opomin pred izvršbo z dne 4. 1. 2021, ne pa tudi samo dokazilo o izvršbi. Storilec je izkazal le obročno pačilo globe po izvršilnem naslovu št. 000012450250 z dne 16. 8. 2022 v znesku 62,00 EUR na mesec oziroma zadnji mesec (7. 9. 2023) v znesku 69,12 EUR. Ker pa storilec presega ugotovljeni dohodkovni cenzus za več kot 62,00 EUR na mesec, so tudi te pritožbene trditve neutemeljene.

6Ker je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakone tudi pritožbeno sodišče nima zakonske podlage, da bi ob ugotovljenih pravno relevantnih okoliščinah spremenilo izpodbijano odločitev in ugodilo storilčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe, četudi storilec zgolj minimalno presega z zakonom določen cenzus.

Pritožbene trditve o operaciji kolena ter posledičnem zmanjšanju plače so pritožbene novote, saj ta dejstva pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal. Ker jih ne opraviči oziroma ker ne izkaže za verjetno, da jih v postopku na prvi stopnji ni mogel uveljavljati brez svoje krivde (tretji odstavek 157. člena ZP-1), poleg tega pa jih niti ne izkaže, so v predmetnem pritožbenem postopku neupoštevne.

7Je pa storilcu glede na pritožbene navedbe, ki so skladne s podatki spisa, t. j. da le za minimalno presega zakonsko določen cenzus, pojasniti, da bo lahko skladno z 18. členom ZP-1¹ po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprosil za obročno plačilo globe.

8Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147.člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

¹ Storilec lahko po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprosi za obročno plačilo globe. V tem primeru se s sklepom določita način odplačevanja in rok plačila. Ta rok ne sme biti daljši kot eno leto, najmanjši obrok pa sme znašati 20 eurov za fizične in odgovorne osebe ter 200 eurov za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Storilec mora biti o možnosti in načinu predlaganja obročnega plačila opozorjen v plačilnem nalogu, odločbi oziroma sodbi, s katero mu je izrečena globa. Zoper sklep o obročnem odplačevanju ni pritožbe (drugi odstavek 18. člena ZP-1). Če storilec pri organu, ki je izrekel globo, vloži prošnjo za obročno plačilo globe iz prejšnjega odstavka, ta organ pošlje prošnjo v pristojno reševanje organu, pristojnemu za prisilno izterjavo, skupaj s terjatvijo, ko ta postane pravnomočna in izvršljiva (tretji odstavek 18. člena ZP-1). Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka za plačilo globe, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki. Storilca je treba opozoriti na posledice zamude (četrti odstavek 18. člena ZP-1). Določbe, ki urejajo roke za plačilo globe, obročno plačilo in način izterjave, se uporabljajo tudi za stroške postopka o prekršku in odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska (peti odstavek 18. člena ZP-1).