VSK Sklep CDn 50/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

1Predlagatelj je predlagal zaznambo izbrisne tožbe na podlagi tožbe z dne 29.7.2022 in njene dopolnitve z dne 2.9.2022 ter potrdila o vloženi tožbi z dne 19.10.2022 pri nepremičninah parcela 1276/94 k.o. 0000 A., last B. B. in 1276/95 k.o. 0000 A., last C. C. Predlagal je, da se zaznamba vpiše v korist B. B. in A. A. Prvostopenjsko sodišče je dovolilo vpis pri parceli 1276/94, last B. B., v korist C. C., v preostalem delu pa je predlog zavrnilo.

2Zoper sklep je ugovarjala nasprotna udeleženka C. C. z argumenti - da je pri dovoljeni zaznambi izbrisne tožbe napačno naveden organ, ki vodi postopek; - da pri dovoljeni zaznambi ni navedenih podatkov o pravici, ki se v postopku zahteva; - da ni podatkov o sporu, razen opravilne številke ter zato, ker je zaznamba dovoljena v njeno korist in ne v korist predlagatelja postopka – tožnika.

3Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovoru delno ugodila in sklep spremenila tako, da je spremenila navedbo organa, ki vodi postopek, v preostalem delu pa je ugovor zavrnila. Glede osebe, v korist katere se opravi zaznamba, je obrazložila, da se v tem postopku, ki se vodi zaradi zaznambe izbrisne tožbe, določbe o zaznambi spora uporabljajo smiselno. Smiselna uporaba pomeni, da je določbe o zaznambi spora treba prilagoditi posebnostim izbrisne tožbe z namenom, da bodo tudi pravni učinki zaznambe izbrisne tožbe enaki kot pravni učinki zaznambe spora. Bistveno je, da ima tudi v tem postopku zaznamba enak učinek kot ga ima pri zaznambi spora. Ker predlagatelj šele zatrjuje pravno poslovni način pridobivanja lastninske pravice s sklenitvijo zavezovalnega posla, in v zemljiški knjigi še ni bil vpisan kot lastnik, vpisa zaznambe v svojo korist ne more doseči. Cilj, ki ga tožnik zasleduje v pravdnem postopku je, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, torej ponovno vpiše lastninska pravica na toženko C. C., zato smiselna uporaba določil narekuje vpis zaznambe spora v korist C. C. kot druge toženke.

4Zoper odločitev o zavrnitvi ugovora se pritožuje udeleženka C. C. Kot je razvidno iz vsebine pritožbe, izpodbija zavrnilni del sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi, podrejeno, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je interpretacija določil Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) prvostopenjskega sodišča napačna. Predlagatelj zaznambe izbrisne tožbe lahko tak vpis predlaga le v svojo korist in ne v korist tretje osebe, tudi če je ta udeleženec pravde. Takšen zaključek narekuje že dejstvo, da v kolikor bi bila zaznamba izbrisne tožbe dovoljena v njeno korist, bi bila ona tista, ki bi s takšno zaznambo v prihodnosti razpolagala, kar posledično tudi pomeni, da predlagana zaznamba predlagatelju ne nudi pravnega varstva, katerega z vpisom zaznambe spora zasleduje. Zakon je v četrtem odstavku 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) jasen, da mora zaznamba vsebovati podatke o tožniku oziroma predlagatelju vpisa zaznambe. Iz tega je mogoče zaključiti, da se mora zaznamba vpisati v korist tožnika oziroma predlagatelja. Pritožnica ne more slediti razlogom sodišča za zavrnitev ugovora iz točke 6. obrazložitve sklepa glede neutemeljenosti ugovornih navedb o pomanjkanju podatkov o pravici, ki se v postopku zahteva. Navaja tudi, da zgolj vpis pod določeno šifro (konkretno 306 – zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice) ne zadostuje določbam četrtega odstavka 79. člena ZZK-1. Zemljiška knjiga je javna knjiga, vpisi v zemljiško knjigo imajo v skladu s 6. členom ZZK-1 publicitetni učinek, tako da se šteje, da je v zemljiško knjigo vpisana pravica oziroma to pravno dejstvo vsakomur znano. Iz vidika jasnosti, preglednosti in smotrnosti, kakor tudi pravnega varstva, dovoljena zaznamba ne vsebuje vseh potrebnih podatkov. Zaznamba ne vsebuje zahtevanih podatkov o tožniku oziroma predlagatelju zaznambe, ki je v konkretnem primeru drugačen kot oseba, v korist katere je bil dovoljen vpis. Do navedenega se sodišče ni opredelilo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka in je dodaten razlog, da je potrebno izpodbijani sklep spremeniti oziroma razveljaviti.

5Pritožba ni utemeljena.

6Po mnenju pritožbenega sodišča je izpodbijana odločitev pravilna, pravilni so tudi njeni razlogi, ki se jim pritožbeno sodišče pridružuje in vseh ne bo ponavljalo. Pritožba jih napada brez ustreznih protiargumentov in jih ni omajala. Pri presoji je treba izhajati iz tega, da ima zaznamba izbrisne tožbe značilnost varovalne stvarne pravice. V konkretnem primeru varuje vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov (ponoven vpis lastninske pravice na drugo toženko C. C. - prejšnjo lastnico oziroma čas učinkovanja te vknjižbe). Če bi šlo za drugačen primer izbrisne tožbe in bi bil predlagatelj (tožnik) prejšnji lastnik, bi se zaznamba izbrisne tožbe opravila v njegovo korist. Tako stališče, kot ga zagovarja prvostopenjsko sodišče glede osebe, v korist katere se dovoli zaznamba izbrisne tožbe, je pritožbeno sodišče zavzelo že v zadevi VSK CDn 317/2015. Stališče pritožnice, da bo lahko razpolagala z zaznambo izbrisne tožbe, ni pravilno.¹

7Tudi na ostale ugovorne navedb je pritožnica dobila pravilen odgovor. Dovoljena zaznamba vsebuje vse potrebne podatke. Drugačno stališče pritožbe pritožbenega sodišča ni prepričalo.

8Pritožba nima utemeljenih razlogov in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ Pritožnica ne bo mogla predlagati izbrisa zaznambe na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZZK-1.